Čaje, ki so vodni izvlečki zdravilnih rastlin, lahko pripravimo na različne načine, odvisno od tega, katere zdravilne učinkovine rastlina vsebuje. V tem članku predstavljamo tri najbolj pogoste metode: poparek, prevretek in prelivek.
Deli s prijatelji
Deli s prijatelji
Najbolj občutljive dele rastlin kot so listi ali cvetovi, ki vsebujejo veliko eteričnih olj, za nekaj minut poparimo v skodelici ali posodi s pokrovom.
Čaje iz rastlin in njihovih delov, ki vsebujejo učinkovine, ki se sprostijo šele pri višjih temperaturah in dalj trajajočem namakanju v vreli vodi, pripravimo na način, ki mu pravimo prevretek.
Zadnja metoda, ki jo uporabimo pri rastlinah z visoko vsebnostjo sluznin in eteričnih olj pa je prelivek ali macerat. Pri tem postopku rastlino ali njene dele dlje časa namakamo v hladni vodi.
Takšne čaje oziroma pripravke lahko uporabimo za pitje, grgranje, izpiranje, kot obkladke in dodatke h kopelim. Vsi trije načini priprave čajev so podrobneje opisani v nadaljevanju zapisa.
Poparek
Čajni poparek ali infuz (infusum) je najbolj priljubljen in preprost način priprave čaja, dosežen s prelivanjem vroče vode čez posušene čajne liste ali zelišča, nato pa odstranitvijo rastlinskega materiala pred pitjem.
Zelišče ali plodove, ki jih želite imeti v čaju, tik pred pripravo zdrobite na manjše dele in zdrobljeno drogo prelijte z vročo ali vrelo vodo. V kolikor je v receptu napisana količina za suho zelišče, vi imate pa svežega, količino suhe recepture povečajte za dvakratno ali trikratno vrednost.
Poparek pustite stati nekaj časa (odvisno od zelišča), najbolj pogosto od 5 do 10 minut v pokriti posodi ali skodelici. Posoda mora biti pokrita, da v tem času ne izhlapevajo eterična olja. Zatem poparek odcedite.
Na ta način pripravljamo predvsem čaje iz zelišč, ki vsebujejo eterična olja. Takšen čaj vsak dan pripravimo svežega.
Čas namakanja v vodi je odvisen od vrste zelišča. Trši kot je del rastline, dlje časa naj poteka namakanje. Za cvetove rastlin so dovolj že 3 minute, listi in stebla potrebujejo 5 minut, skorja in les pa vsaj 10 minut – iz njiju delamo ponavadi prevretek, ki je opisan v naslednjem delu.
Prevretek ali dekokt (decoctum) je koncentrirana zeliščna tekočina, pridobljena s kuhanjem ali vretjem rastlinskih materialov (kot so korenine, lubje ali semena) v vodi, pri čemer se izločajo njihove učinkovine s pomočjo toplote.
Prevretek pripravite tako, da rastlinske dele date v posodo, jih zalijete s hladno vodo in vsebino v zaprti posodi segrejte do vretja. Zatem vsebino pustite na najmanjšem ognju vreti še 10 do 20 minut. Na koncu prevretek odcedite. Prevretek lahko na hladnem ali v hladilniku hranite še 48 ur.
Za prevretek lahko uporabite tako sveže kot tudi posušene rastlinske dele, ki jih morate pred pripravo razrezati ali nalomiti na manjše dele.
Takšen način priprave je zelo primeren za trše rastlinske dele, kot so na primer les, korenina ali lubje, v katere voda težje prodre, oziroma za rastline, ki vsebujejo zdravilne snovi, ki so obstojne na visoki temperaturi – čreslovine, grenčine in mineralne snovi. Pri višjih temperaturah začnejo namreč razpadati celične stene in zravilne učinkovine se lahko izločijo v vodo. Vsekakor pa ni primeren za rastline, ki so bogate z eteričnimi olji, saj bi le ta po daljšem kuhanju izhlapela.
Primer rastlin ali njihovih delov, ki jih pripravimo kot prevretek: semena pegastega badlja in plodovi (npr. divji kostanj), lubje (npr. hrast, bela vrba), korenine baldrijana ali regrata.
Prelivek
Maceracija (metoda priprave prelivka) je metoda izločanja učinkovin iz zdravilne rastline. Vključuje puščanje rastlinskega materiala v tekočini (kot je voda, olje ali alkohol) za daljše obdobje, običajno od 6 ur do več tednov. Rezultat maceracije je prelivek, ki mu rečemo tudi hladni preliv ali macerat.
Pri prelivku, zdravilne rastline najbolj pogosto namočimo v hladni vodi in jih pustimo stati pokrite na sobni temperaturi več ur (običajno 6 - 12), šele nato mešanico odcedimo. Takšen čaj uživamo hladnega, lahko pa ga tudi segrejemo na željeno pitno temperaturo.
Na ta način pripravljamo čaje iz rastlin, ki vsebujejo veliko sluznin ali hlapnih eteričnih olj, ki so občutljiva na visoko temperaturo ali pa v primeru, če ne želimo, da se ekstrahirajo neželene učinkovine, ki jih vsebuje zdravilna rastlina (na primer, če ne želimo pridobiti preveč čreslovin).
Primer rastlin ali njihovih delov, ki jih pripravimo kot prelivek:slez, lanena semena, islandski lišaj
Viri
Allardice, P. in sod. (2015). Doctors’ favourite natural remedies. Reader’s Digest.
Zeiten, O. (2011). Die besten Heilmittel aus Omas Zeiten (2018). Circon Verlag GmbH.
Chevallier, A. (2001). Natural care handbook. Herbal remedies. Penguin Books.
Grünwald, J. and Jänicke, C. (2015). Grüne Apotheke. Gräfe und Unzer Verlag.
Jäger, S. in sod. (2011). Preparation of herbal tea as infusion or by maceration at room temperature using mistletoe tea as an example. Scientia pharmaceutica, 79(1), 145-156.
To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.
Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.