Cha ali té? Zakaj svet pozna zgolj dve besedi za čaj?

Beseda čaj je ena redkih besed, ki ima skoraj po celem svetu le dve obliki. Le kako, kdaj in zakaj je prišlo do tega?

Deli s prijatelji
Deli s prijatelji

Cel svet imenuje “čaj” samo na dva načina, z zgolj nekaj izjemami. V resnici obe besedi izvirata s Kitajske in sta se po svetu razširile po dveh različnih poteh. Beseda cha se je razširila po kopnem in tako danes veliko jezikov uporablja besedo cha, chay ali eno od njunih izpeljav – na primer v slovenščini, čaj. Po drugi poti – po morju, pa so pomorščaki razširili besedo , tako na primer v angleščini rečemo čaju tea, v španščini in v nemščini Tee.

Oba izraza sta pokazatelj neke vrste globalizacije, ki je potekala v preteklosti. V nadaljevanju zapisa si bomo pogledali, kako in kdaj sta se besedi prenesli po svetu in zakaj sta si tako različni, kljub temu, da izvirata iz iste države.

Širjenje besede za čaj po svetu.

Od kod pravzaprav prihaja čaj?

Seveda tu ne mislim na čaj iz kamilice, materine dušice ali mete, ampak na tisti čaj, ki mu pri nas tradicionalno rečemo “pravi” čaj. Čajevec (Camellia sinensis), rastlina iz katere pridelujejo pravi čaj, originalno izvira iz Vzhodne Azije. Raste na območju od Assama v Indiji na zahodu, do vzhodne obale Kitajske. Južno rastišča segajo preko Mjanmarja, Tajske in Vietnama. Uporaba pijače narejene iz listov te rastline naj bi originalno izvirala iz Kitajske. Glede na legende naj bi jo pripravljali že od okoli 2700 let pr.Kr.

Ker čajevec v veliki meri izvira iz Kitajske in je že od nekdaj zelo pomemben del njihove kulture, ni presenečenje, da tudi imena za ta napitek izvirajo od tam. Beseda za čaj v kitajščini je 茶 in prvi zapisi o njej izvirajo iz 8. stoletja.

Beseda se v vseh Kitajskih dialektih napiše enako (茶), vendar se med dialekti izgovarja različno. Dve pomembni izgovorjavi sta cha, ki prihaja iz skupine sinitiskih jezikov, med katerimi je najbolj uporabljena mandarinska kitajščina, druga pa je , ki prihaja iz dialekta Min Nan, ki ga govorijo v provinci Fujian.

Beseda cha je prišla po svilni poti

Beseda cha, iz katere izvira tudi slovenska beseda čaj, izvira iz sintiske skupine kitajskih jezikov. Ta beseda se je iz osrednje Kitajske širila proti Evropi preko Centralne Azije in Perzije. Širila se je po Svilni poti po kateri naj bi s čajem trgovali že 2000 let nazaj.

Beseda se je rahlo preoblikovala v Perziji in postala chay. Potem se je širila naprej in zato se v arabščini čaj imenuje shay , v ruščini in turščini chay ter seveda v slovenščini čaj . Beseda se je razširila celo v Podsaharsko Afriko. Tam na primer v jeziku Svahili uporabljajo besedo chai.

Kot lahko vidimo na zemljevidu, besedo, ki izvira iz cha, uporabljajo tudi v Koreji in na Japonskem, vendar se je ta beseda tja iz Kitajske razširila še pred razširitvijo proti zahodu.

Besedo so v Evropo prinesli pomorščaki

Druga oblika besede za čaj je . Ta se je razvila v obalnih delih Kitajske – v provinci Fujian. V Evropo, in posledično v druge dele sveta, so jo prinesli nizozemski pomorščaki, ki so bili glavni trgovci med Evropo in Azijo v 17. stoletju – s tem tudi glavni uvozniki čaja.

Nizozemska vzhodnoindijska družba (angl. Dutch East India Company), ki je bila med drugim tudi velik uvoznik čaja v Evropo, je s seboj prinesla tudi poimenovanje za čaj. Tako imamo sedaj v francoščini besedo thé, v nemščini Tee in v angleščini tea. Bolj natančno povedano, besedo so prinesli iz mesta Amoy (Xiamen), s katerim so te države trgovale.

Evropejci so besedo, ki bazira na , razširili tudi v afriške kolonije in drugod po svetu. Zaradi tega lahko na zemljevidu opazimo, da veliko afriških jezikov uporablja izraz, ki izvira iz .

Čeprav so besedo v Evropo prinesli Nizozemci, pa ti niso bili prvi trgovci v Aziji. Pred njimi so v Azijo prišli Portugalci. Ti niso trgovali z mestom Amoy tako kot Nizozemci, ampak z mestom Macao, ki je nekoliko bolj zahodno, v bližini Hong Konga. V njihovem dialektu so besedo za čaj izgovarjali kot Cha, zato danes na Portugalskem uporabljajo besedo Cha. Portugalščina tako izstopa med jeziki pomorskih zahodnoevropskih držav, saj edina izmed njih uporablja besedo cha.

Kaj pa izjeme?

Seveda pa v nekaj jezikih uporabljajo tudi besede, ki ne izvirajo iz kitajske besede za čaj. Tu gre predvsem za države, kjer čaj raste lokalno, zato so razvili svoje izraze zanj. Ti jeziki so na zemljevidu označeni z belo piko. Na primer v burmanščini je beseda za čaj lahpet in v laoščini meng.

Plantaža čajevca (Camellia sinensis). Avtor fotografije Ravi Pinisetti, Unsplash.

Plantaža čajevca (Camellia sinensis). Avtor fotografije Ravi Pinisetti, Unsplash.

Kaj se lahko iz tega naučimo?

V tej objavi smo ugotovili, kako se je beseda za čaj razširila po svetu in se med tem tudi razvijala. Če na vse skupaj pogledamo malo širše, lahko opazimo, kje so vodile pomembne trgovske poti, saj je bil čaj zagotovo ena pomembnejših dobrin s katero so trgovali. Prenos besede cha kaže na to, kako je potekalo trgovanje po kopnem.

Med Evropo in Azijo je preko Perzije potekal pomemben skupek poti, ki jim rečemo Svilna pot. Trgovanje po Svilni poti poteka že tisočletja in zato je tudi beseda Cha, oziroma Chay že prej prišla v naše kraje.

Mnogo kasneje, potem ko so Evropejci prvi uspešno obpluli Rt dobrega upanja in na tak način našli novo pomorsko pot do Vzhodne Azije, se je vzpostavilo trgovanje med Evropo in Azijo preko morja. V tem času je na evropska tla prišla beseda za čaj, ki bazira na .

Evropske dežele, ki so blizu morja, so bile pomembne pomorske velesile. Preko morja so trgovale z azijskimi državami, saj je bilo to mnogo enostavneje. Te države so zato prevzele besedo . V bolj celinskih državah pa se je obdržala beseda, ki bazira na cha in je tja prišla po celini že predhodno. V to skupino spada tudi naše poimenovanje za čaj. Mi besedo sicer uporabljamo za poimenovanje vseh zeliščnih in sadnih vodnih izvlečkov, v resnici pa je beseda povsod drugod po svetu rezervirana izključno za pravi čaj (na primer črni, zeleni in beli).

Viri

  1. Elisseeff, V. (2001). The Silk Roads: Highways of Culture and Commerce. UNESCO Publishing / Berghahn Books.
  2. Mair, V. H. in Hoh, E. (2009). The True History of Tea. Thames & Hudson.
  3. Quartz: Tea if by sea, cha if by land: Why the world only has two words for tea
  4. The world atlas of language structures online: Chapter Tea
  5. Wikipedia: Etymology of tea
  6. Wikipedia: Camellia sinensis
Deli s prijatelji

Ustvarjalca spletne strani

To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.

Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.