O rastlini

Lipa ali velikolistna lipa je listopadno drevo, ki v višino zraste do 40 metrov in pogosto doseže visoko starost (tudi več kot 500 let). Je zelo podobna lipovcu (malolistna lipa), ki je ponavadi nekoliko nižji, cveti pozneje kot lipa, ima precej več cvetov ter v kotičkih žil rdečkasto rjave dlačice na spodnji strani listov. Lipa in lipovec sta dve različni drevesni vrsti in nista zgolj moška ter ženska oblika drevesa.

Listi lipe v velikosti do 15 cm širine so srčaste oblike, na vrhu priostreni, z napiljenim robom, v kotičkih žil na spodnji strani listov vidimo šopke belkastih dlačic. Njeni cvetovi, ki se najpogosteje nabirajo za čaj, so rumenkasto bele barve, imajo močan vonj ter so izjemno bogati s cvetnim prahom. Lipa ima navadno do 5 cvetov nad ovršnim listom, medtem ko jim ima lipovec tudi do 15. Cvetovi lipe visijo navzdol, medtem ko so cvetovi lipovca razporejeni štrleče v vse smeri.

Plod navadne lipe je zelo trd in olesenel peterorob orešek.

Kje raste

Lipa raste v mešanih gozdovih, ob cestah, drevoredih, parkih. Kot osamelec jo pogosto najdemo v središčih vasi in ob cerkvah, na kmečkih vrtovih, dvoriščih.

Kdaj nabiramo rastlinske dele

Lipa cveti nekje od maja do julija in takrat jo tudi obiramo, najbolje ob opoldanskih urah na topel in sončen dan.

Pomembno je, da nabiramo komaj odprle cvetove lipe skupaj z ovršnimi listi. Cvetovi lipe naj bi namreč s starostjo razvili narkotične lastnosti.

Katere dele nabiramo

Za čaj nabiramo lipove cvetove skupaj z ovršnimi listi. Liste lipe uporabljajo tudi v kulinariki.

Zdravilni učinki

Lipovi cvetovi vsebujejo eterična olja, flavonoide, sluzi in čreslovine. Pitje lipovega čaja vpliva na spodbujanje in povečanje odvajanja vode (diuretik), znojenje (diaforetik), znižanje povišane telesne temperature in spodbudi delovanje telesnega imunskega sistema. Moderna medicina teh učinkov sicer še ni potrdila.

Uporabljamo jo predvsem pri prehladih in gripi, kašlju ter hripavosti. Učinki za lajšanje gripoznih in prehladnih obolenj so potrjeni tudi znanstveno. Zaradi vsebnosti sluzi, ki jih vsebujejo cvetovi, se lokalno zmanjša draženje sluznice in s tem tudi kašlja.

Ima spazmolitične lastnosti, zato vpliva na sproščanje krčev gladkih mišic.

Znižuje krvni pritisk zaradi česar se jo lahko uporablja pri povišanem krvnem pritisku, povezanim s poapnenjem žil in živčno napetostjo.

Je sedativ, njena eterična olja nekoliko umirjajo napetost.

Načini uporabe

Čaj ali poparek uživamo za vse zgoraj naštete simptome.

Lipovo oglje je tudi uporabno in zdravilno – pomaga pri hudi driski, saj veže strupe v črevesju. Lahko ga posipamo po gnojnih ranah, saj prav tako absorbira strupene snovi (takšno oblogo je treba po desetih minutah odstraniti).

V kopel dodamo večjo količino bolj koncentriranega lipovega čaja za pomirjanje napetosti in pripravo na spanje. Cvetje lipe lahko damo tudi v blazino, kar nas bo prav tako pomirilo in zazibalo v spanec.

Lesarstvo: Lipa ima zelo mehek les, ki je primeren za izdelovanje drobnih predmetov.

V Kulinariki se lahko uporablja mlade liste lipe ali lipovca. Lahko jih dodajamo solatam in sendvičem, imajo bolj blag ter nežen okus.

Priprava čaja

Eno do dve čajni žlički (2 do 4 g droge) lipovih cvetov poparimo s 150 ml vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5 do 10 minut, nato ga precedimo.

Lipov čaj je dober v čajni mešanici skupaj s kamilico in bezgom.

Na kaj moram biti pozoren in omejitve

V kolikor pijemo lipov čaj zmerno in z njim ne pretiravamo, naj ne bi prišlo do neželenih ter stranskih učinkov. Ob prekomernem uživanju ima lahko vpliv na okvaro srca.

Pitje lipovega čaja se odsvetuje vsem ljudem, ki imajo težave s srcem zaradi učinka povečanega znojenja in odvajanja vode. Prav tako se uživanje odsvetuje ljudem, ki so alergični na cvetove lipe.

Lipov čaj se ne priporoča otrokom, ki so mlajši od štirih let. Kasneje lahko za njih pripravimo čaj največ 2-krat na dan, z 1 gramom posušenih lipovih cvetov na 150 ml vrele vode. Čaj naj se ne uporablja za lajšanje napetosti pri otrocih, ki so mlajši od 12 let.

Ni podatkov o varnosti pitja lipovega čaja med nosečnostjo in dojenjem.

Nabiranje lipovih cvetov v naravi je omejeno na 2 kg na osebo na dan. Pomembno je, da nabiramo komaj odprle cvetove lipe in lipovca skupaj z ovršnimi listi. Cvetovi lipe naj bi namreč s starostjo razvili narkotične lastnosti.

Lipove cvetove nabiramo samo za eno sezono. Stara droga namreč izgubi zdravilne učinke, kar lahko opazimo kot spremenjeno barvo cvetov - postanejo rdečkasti. Lipove cvetove sušimo v senčnem ter zračnem prostoru, kjer temperatura ne presega 40 ⁰C.

Zanimivosti

  • Raziskovalci do zdaj še niso ugotovili, katera učinkovina v cvetovih lipe naj bi spodbujala potenje. Nekateri avtorji so zato mnenja, da naj bi do potenja prišlo zaradi uživanja vročega napitka. Zaradi prijetnega sladkastega okusa, barve in vonja čaja naj bi ljudje ob bolezni zaužili več lipovega čaja, kar posledično vodi k močnejšemu potenju.

  • Lipovi cvetovi imajo veliko cvetnega prahu, oziroma medičine. Veliko ljudi ne ve, da lipo običajno napadejo listne uši, zaradi česar je lipov med v večji meri sestavljen iz sladkih izcedkov listnih uši, ki jih čebele predelajo v med.

  • Drevo lipo so poznali in uporabljali že v kameni dobi. Iz mehkih notranjih delov lubja so pletli vrvi, košare in delali čevlje.

  • V večjem delu Evrope je lipa simbolizirala ljubezen in žensko lepoto ter milino. Je tudi simbol naše države.

  • Lipa je od nekdaj veljala za zaščitniško drevo, zato so jo sadili sredi vasi in ob cerkvah. Pod njo so potekala sojenja, praznovanja, plesi ali pa so se pod njo zatekli zgolj med popoldanskim počitkom.

  • Najbolj poznane lipe v Sloveniji so Najevska lipa na Ludranskem vrhu, ki ima obseg debla več kot 10 metrov, lipa na Tolstem vrhu pri Dravogradu, vaška lipa v Orehku pri Postojni. Za slednjo velja legenda, da naj bi pod njo počival vitez Erazem, na njegov grob pa naj bi jo posadilo njegovo žalujoče dekle.

  • Nekoč so za zdravljenje ran in čirov uporabljali lipovo listje. Poznali in uporabljali pa so tudi lipovo oglje za črevesna in kožna obolenja.

  • Lipa po latinsko je - Tilia platyphyllos Scop., lipovec je Tilia cordata Mill., njun križanec pa je Tilia x europaea.

  • Lipa je nadvse dragocena rastlina za čebele, saj daje obilo nektarja. Kot drevo je pomembna za prosto živeče živali, saj je z njo povezanih 31 vrst žuželk ter gosenic.

Pregovor in misel:

“Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel.”

“Človek teče pred boleznijo hitreje kakor za zdravjem. Kdor teče pred boleznijo, mu je lipov cvet lahko v korist; kdor pa za zdravjem, mu ta ne more biti v škodo.”

Rastišča drugod po svetu

Razširjena je v Srednji, Zahodni in Južni Evropi, Krimu, Kavkazu ter v Mali Aziji.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide] (2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Gorenjske lekarne: Lipa, navadna
  5. Kam z mulcem: 5 razlogov za obisk Predjamskega gradu z mulci
  6. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  7. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  8. Plants for a future: Tilia platyphyllos - Scop.
  9. Pomurske lekarne: Lipa in Lipovec (Tilia platyphyllos Scop. in Tilia cordata Mill. ter Tilia x europaea - križanec prve in drugega)
  10. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac] (2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  11. Zeleni svet: Lipa in lipovec sta simbola slovenske krajine
  12. Viri slik – Flickr: Andreas Rockstein; Hippopx; Pxhere: Kristinabest; Wikimedia commons Darkone, Octopus, Warburg, Ptelea, Friedrich Georg Kohl, Gmihail, Antiope05411, Pleple2000, Nickispeaki, 1, 2,