O rastlini

Šipek je listopaden grm, ki zraste do 3 metre v višino. Je močno razraščen, s povešenimi vejami na katerih so trni.

V času cvetenja zrastejo beli do svetlo rožnati cvetovi iz katerih se razvijejo jajčasti in gladki živordeči plodovi. V njih so dlačice in majhne trde koščice (peške). Njegovi listi so liho pernati in jih sestavlja od 5 do 7 lističev, ki so jajčaste oblike in po površini goli (niso dlakavi).

Kje raste šipek

Šipek raste na vlažnih travnikih, pašnikih, ob robovih gozda, živih mejah, grmovju, skalnatih pobočjih. Rastlina je precej pogosta in je razširjena skoraj po vsej Evropi.

Kdaj ga nabiramo?

Cvetne popke, cvetove in liste nabiramo, ko rastlina cveti – od junija do julija (v opoldanskih urah na suh in sončen dan), zrele plodove pa od septembra do novembra v popoldanskih urah.

Katere dele nabiramo

Nabiramo lahko liste, cvetne popke in cvetove šipka, a so zagotovo najbolj popularni in uporabni šipkovi plodovi.

Zdravilni učinki

Šipek vsebuje antioksidante kot so vitamin C, katehin, kvarcetin in elagična kislina pa tudi vitamine A, B5 in E. Uživanje teh snovi pomaga pri zmanjšanju vnetij in oksidativnega stresa v telesu. Ob rednem uživanju povečuje imunsko odpornost in pomaga pri prehladnih obolenjih.

Šipkov čaj ima diuretične učinke – spodbuja izločanje seča, iz telesa odvaja soli sečne kisline. Je tudi karminativ, kar pomeni, da sprošča napihnjenost in pline v prebavilih. V manjši meri vpliva na gibanje črevesja kar deluje odvajalno.

Rdeče-oranžno barvo dajejo šipku karotenoidi – likopen in beta karoten. Znano je, da ti pigmenti pozitivno vplivajo na zdravje kože in oči. Šipkove peške vsebujejo veliko polinesaturiranih maščob, ki podpirajo zdravo membrano kože in jo ščitijo pred komponentami, ki povzročijo vnetja (na primer UV sevanje, cigaretni dim in onesnaženost zraka).

Šipkovo olje je zelo popularno v lepotni industriji, saj ima proti-starostne lastnosti. Olje pridobivajo s hladnim stiskanjem šipka s čimer se izločijo njegova naravna olja. V 8-tedenski študiji, kjer so udeleženci dnevno zaužili 3 mg šipkovega prahu, so poročali o vidnem zmanjšanju gub in povečanju vlažnosti ter elastičnosti kože. Znanstevniki te rezultate pripisujejo antioksidativnim lastnostim šipka, vitaminu C, ki poveča sintezo kolagena in obnovo celic.

Zelo proučevani so tudi šipkovi učinki na osteoartritično bolečino. Le ta prizadane predvsem moške in ženske nad 60 letom starosti, pri čemer gre za povečano obrabo sklepnih hrustancev, kar lahko vodi v hudo bolečino in vnetje. Pregledni članek 24 študij navaja, da naj bi prehransko dopolnilo s šipkom pomagalo lajšati osteoartritične simptome z zmanjšanjem oksidativnega stresa in vnetij v sklepih.

Uživanje šipka ima vpliv tudi na zdravja srca zaradi znižanja holesterola in krvnega pritiska. Šest-tedenska študija je pokazala, da je uživanje pripravka, ki je vseboval 40 g šipkovega prahu, vodilo k zmanjšanju krvnega pritiska, celokupnega holesterola, LDL (slabega) holesterola, v primerjavi s kontrolno skupino.

Načini uporabe

Čaj ali poparek iz šipkovih plodov za povečanje imunske odpornosti, ob prehladnih obolenjih, kot diuretik, karminativ, za zdravje kože in oči, osteoartritis, za znižanje holesterola in krvnega pritiska.

Tinktura iz šipka krepi lasne korenine. Pripravimo jo tako, da dve veliki pesti šipka razrežemo in ga namočimo v žganju. 15 kapljic šipkove tinkture kanemo v vodo in pripravek uživamo 2-3 krat dnevno.

Kulinarika: Iz plodov se lahko pripravi odlična šipkova marmelada, katere recept najdete na našem blogu, šipkovo vino ali liker.

V farmaciji in kozmetiki se uporablja predvsem šipkovo olje za negovanje kože in zmanjševanje znakov staranja.

Dekoracija: Veje in plodovi šipka so lahko odličen dekorativen element v jesensko-zimskem času, ko je v naravi na voljo manj rož za polepšanje prostorov. Lahko ga na primer vpletemo v okrasne adventno-božične venčke.

Priprava čaja

Čaj iz listov in cvetov: Liste zdrobimo in jih 2 čajni žlički damo v skodelico, prelijemo z vročo vodo in po petih minutah poparek precedimo.

Čaj iz plodov: Eno veliko žlico nadrobljenih plodov šipka prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo najmanj 10 minut, nato poparek precedimo.

Na kaj moram biti pozoren, nasveti in omejitve

Šipek je obravnavan kot varno živilo oziroma prehranski dodatek. Trenutno pa še ni dobro raziskano, kakšen je njegov vpliv med nosečnostjo in dojenjem, zato se priporoča previdnost ob uporabi.

Priporoča se zmerna uporaba – popijemo od 2 do 3 skodelice šipkovega čaja na dan. S količino ne smemo pretiravati, saj lahko zaužitje velike doze vitamina C vodi do slabosti, razdražljivega želodca, zaprtja in zgage.

Ko sušimo plodove, le te najprej po dolgem razrežemo (lahko tudi v multipraktiku) in jih najprej sušimo na zraku, nato pa še umetno pri 40 stopinjah C (če želimo, lahko iz njih odstranimo tudi peške).

Pomembno je, da odstranimo dlačice, ki se nahajajo v notranjosti plodu. Le te lahko povzročijo draženje v grlu in tudi v prebavnem traktu. Za odstranjevanje dlačic uporabimo naslednjo metodo. Potrebujemo veliko sito v katerega damo posušen razrezan šipek od katerega želimo ločiti dlačice. Sito s šipkom nato dvigujemo v zrak, da se šipek premetava in obrača, dlačice pa gredo skozi sito, oziroma v zrak. Še bolje je, da to počnemo zunaj na zraku, po možnosti ko piha veter, da jih lahko raznese naokoli. Lahko uporabimo tudi sušilnik za lase.

Nabiranje šipkovih plodov v naravi je omejeno na 2 kg na osebo na dan.

Zanimivosti

  • Po vsebnosti vitamina C na 100 g plodov šipek prekaša limone in pomaranče za 20-krat. Zaužitje dveh žlic šipkove marmelade (16 g) pa naj bi še vedno pokrilo 76 % dnevne potrebe po vitaminu C. Naj vas zato ne skrbi, da bi se s kuhanjem marmelade uničilo preveč vitamina. S počasnim kuhanjem naj bi 100 g marmelade še vedno vsebovalo 95 mg vitamina C (za primerjavo – 100 g težka limona vsebuje nekje 50 mg vitamina C).

  • Latinsko ime Rosa canina pomeni “pasja roža”.

  • Germanska plemena naj bi s šipkom krasili svetišča boginje Freje, ki je bila zaščitnica žensk. Šipek naj bi ženske ščitil v težkih obdobjih, med drugim tudi med porodom. Takšno verovanje se je ohranilo vse do srednjega veka, ko so celo posteljico (placento) zakopavali pod grm šipka ali vrtnice.

  • V preteklosti so si otroci nagajali tako, da so drug drugemu za vrat dajali nadležne dlačice iz notranjosti šipka, ki povzročajo srbenje.

  • Vsebnost hranilnih snovi v šipku je odvisna od zemlje, razmer za rast, tehnik procesiranja in tudi od posamezne vrste šipka. V procesu obdelave šipka v komercialne namene lahko šipek tudi izgubi vrednost vitamina C zaradi uporabe toplote in vode.

  • Šipek uporabljajo tudi v Bachovih cvetnih esencah.

Rastišča drugod po svetu

Šipek najdemo tudi v severnem delu Azije ter v severnem delu Afrike.

Viri

  1. Andersson, U., Berger, K., Högberg, A., Landin-Olsson, M. in Holm, C. (2012). Effects of rose hip intake on risk markers of type 2 diabetes and cardiovascular disease: a randomized, double-blind, cross-over investigation in obese persons. European journal of clinical nutrition, 66(5), 585–590.
  2. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  3. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide].(2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  4. Beiser, R. [prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  5. Dr. Katja Rebolj - Rožma: Šipek v prahu deluje čudežno
  6. Gruenwald, J., Uebelhack, R., in Moré, M. I. (2019). Rosa canina - Rose hip pharmacological ingredients and molecular mechanics counteracting osteoarthritis - A systematic review. Phytomedicine: international journal of phytotherapy and phytopharmacology, 60, 152958.
  7. Healthline: What Are Rose Hips, and Do They Have Benefits?
  8. Kremer, B.P. [prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  9. Moj pogled: Darovi jeseni – šipek
  10. Phetcharat, L., Wongsuphasawat, K. in Winther, K. (2015). The effectiveness of a standardized rose hip powder, containing seeds and shells of Rosa canina, on cell longevity, skin wrinkles, moisture, and elasticity. Clinical interventions in aging, 10, 1849–1856.
  11. Plants for the future: Rosa canina - L.
  12. Schmidt, I. [prevedel Franc Rac] (2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  13. Viri slik – Pixabay: chaoselly-foto; Pxhere: BrianK, Slovenska flora: Rosa canina; Wikimedia: Prof. Dr. Otto Wilhelm Thomé