Napihnjenost in črevesni vetrovi

Napihnjenost se lahko izraža kot napetost v trebuhu, spahovanje, spuščanje vetrov, kot povečan obseg trebuha ali blažja bolečina. Gre za motnjo v delu želodca, ki se običajno pojavi takoj po obroku ali za motnjo na nivoju črevesja, ki se pojavi kasneje.

Rasline s katerimi si lahko pomagamo

Napihnjenost povzročajo plini, ki so večinoma posledica prebave hrane ali krčenja gladkih mišic prebavil. Napihnjenost trebuha je velikokrat povezana s črevesnimi vetrovi. V zanimivost, v povprečju naj bi vsak človek izpustil nekje od 10 do 20 vetrov na dan. Veliko teh je sicer brez vonja, krivdo za tiste neprijetne pa lahko pripišemo v plinih prisotnim stakolu, indolu in žveplovi spojini.

Kaj povzroča napihnjenost in vetrove?

Do napihnjenosti pride zaradi dveh glavnih razlogov. Prvi je povečan vnos plinov, ki jih zaužijemo s požiranjem zraka ali z gaziranimi pijačami. Drugi razlog pa je povečana proizvodnja plinov v prebavilih zaradi razgradnje hrane v debelem črevesu.

Do zaužitja zraka pride večinoma nezavedno. To se zgodi pri prehitrem in nezadostnem žvečenju hrane, prehitrem pitju, kajenju, žvečenju žvečilk, kot odziv na stres ali pri hiperventilaciji. Majhno količino zraka pogoltnemo tudi ob normalnem prehranjevanju. Zaužitje prevelike količine zraka lahko povzroči napenjanje, spahovanje in vetrove.

Zelo pomemben dejavnik, ki povzroči napihnjenost trebuha, je prehrana. Hrana se najprej v tankem črevesu razgradi s pomočjo encimov, njene hranilne snovi pa se absorbirajo v kri. Tisto kar se ne razgradi potuje naprej v debelo črevo, kjer svoje delo pri razkrajanju opravijo bakterije, ki so tam prisotne. Pri tem procesu pa nastanejo plini.

Vzroki za nastanek plinov so pri posameznikih različni. Na napihnjenost in nastanek plinov v največji meri vpliva uživanje naslednjih živil:

  • živil, ki vsebujejo ogljikove hidrate
  • živil, ki vsebujejo rafinozo – ogljikov hidrat prisoten v fižolu, nekoliko manj ga je še v zelju, brstičnem ohrovtu, brokoliju in drugi zelenjavi
  • koncentriranih maščob
  • mlečnih izdelkov in mleka
  • stročnic kot so fižol, čičerika, leča in bob
  • škrobnatih živil – na primer krompirja
  • piva, rdečega vina in kofeina
  • fruktoze

Napihnjenost in črevesne vetrove povzročajo tudi vlaknine, v kolikor jih zaužijemo v prekomernih količinah. Te najdemo v stročnicah, polnozrnatih žitaricah, sadju, zelenjavi, krompirju, oreških in semenih. Vlaknine so v zmernih količinah sicer priporočljive, saj povečajo učinkovitost prebave, znižujejo krvni sladkor in holesterol, preprečujejo drisko in zaprtje ter nas naredijo site, kar vpliva na ohranjanje zdrave telesne teže in tudi na izgubo prekomerne teže. Encimi v tankem črevesu jih ne morejo razgraditi, medtem ko jih bakterije v debelem črevesju lahko, pri čemer pa nastajajo plini.

Na napihnjenost vplivajo tudi hormoni, porušeno ravnovesje bakterij v črevesju ali stres. Vpliv na napihnjenost ima tudi dolgotrajno sedenje, saj s takšno držo telesa v večji meri zadržujemo hrano v črevesju. Razlogi so lahko še alergija na hrano in druge bolezni kot so kronično vnetje črevesja, tumorji v prebavilih, žolčni kamni in mnoge druge. Težave so lahko tudi posledica uživanja določenih zdravil.

V določenih primerih lahko občutite napihnjenost čisto ob normalni količini plinov v črevesju. V tem primeru gre zgolj za povečano občutljivost črevesne stene.

Kako si pomagamo?

Napihnjenost je večinoma nenevarna in celo običajna, vendar je lahko kljub temu neprijetna. Lahko jo blažimo s spremembo prehrane. Ker na posameznika lahko vplivajo različni dejavniki, mora vsak zase ugotoviti razlog za napihnjenost. Tega se lotite tako, da iz prehrane izmenično umikate problematična živila, ki smo jih omenili v prejšnjem razdelku, in tako vidite, če se je stanje izboljšalo. Ob sumu na intoleranco na laktozo je pomembno, da iz prehrane za nekaj časa izločite mleko in mlečne izdelke in se opazujete, če se vam je počutje izboljšalo.

V svoj vsakdan lahko vključite tudi naslednje napotke:

  • bodite telesno aktivni
  • izogibajte se žvečilnim gumijem
  • jejte in pijte počasneje
  • pite dovolj tekočine
  • izogibajte se gaziranim, mrzlim in preveč vročim pijačam
  • izogibajte se kajenju, saj ta povečuje požiranje zraka in tudi draži prebavni sistem

Pomagamo si lahko tudi z uživanjem karminativnih čajev – čaji, ki pomagajo sproščati črevesne pline. Takšni čaji izboljšujejo prebavo in povečajo prekrvavljenost sluznice. Kot karminativne čaje uporabljamo na primer janež, komarček, kumino, koriander in rman. Ti čaji delujejo tudi spazmolitično (proti krčem). Spazmolitične učinke se pripisuje tudi poprovi in dolgolistni meti, kamilici, melisi in dobri misli.

Pomaga tudi uživanje lanenih semen, probiotičnih jogurtov, medu, cimeta, sokov iz špinače in kumar.

Ob hujši vrsti napihnjenosti, ki jo spremljajo tudi bolečine, krči v trebuhu, dolgotrajno zaprtje ali driska, kri v blatu, povišana telesna temperatura, bruhanje in otekanje trebuha, moramo nujno poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik bo poskusil ugotoviti vzrok in vas primerno zdravil. Zdravnika obiščite tudi v primerih, ko sami ne ugotovite vzroka za svoje težave.

Viri

  1. Azpiroz, F. in Malagelada, J. R. (2005). Abdominal bloating. Gastroenterology, (129, 3, 1060-1078).
  2. Kreft S., Kočevar G. N., Stoljikovski K. in sod. (2021). Zdravilne rastline proti napenjanju. V Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin (2, 342-354). Slovensko farmacevtsko društvo.
  3. Mohorko K. Napihnjenost in vetrovi