Mojih 5 najljubših receptov z bezgom

Ljudje so bezeg častili že od nekdaj in verjeli, da jih obvaruje pred boleznimi in celo smrtjo, zato so ga pustili rasti tik ob hišah. Gotovo ste že slišali za rek, da naj bi se ob srečanju z bezgom odkrili in se mu priklonili.

Njegova priljubljenost se je ohranila do danes, iz njega pa predvsem radi pripravljamo čaj in ustvarjamo druge pijače ter jedi. Bezgov čaj je posebej učinkovit pri gripi in prehladu, saj deluje protivnetno in antibakterijsko.

Ko boste šli naslednjič mimo njega, se ustavite, povonjajte njegove cvetove in mu naklonite spoštovanje. Je kot nekakšen časovni stroj, ki kljubuje času in nas povezuje z našimi predniki. Raste ob cestah, ob starih hišah, v živih mejah, ob gozdovih, te dni ga praktično ne morete ne-srečati.

V tem članku boste našli nekaj mojih najljubših načinov uporabe bezgovih cvetov.

Bezgov sirup

Klasika, kajne? Ampak, če že pijete sladke pijače, naj bodo vsaj domače izdelave. Ob tem smo namreč tudi bolj trajnostni, saj ne pridelamo nobene embalaže. Naj bo na poletnih piknikih na mizi vrč bezgovega soka, okrašen z rezino limone in vejico mete ali melise. Goste boste prepričali. 😉

Potrebujete:

• cca 30 razcvetenih bezgovih cvetov
• 3 l vode
• 3 kg sladkorja
• 3 bio limone
• 40 g citronske kisline

Pomembno je, da naberete bezgove cvetove stran od prometnih cest, železnice in drugih virov onesnaževanja. Bodite pozorni na to, da so cvetovi čisti, da se na njih ne nahajajo uši ali kakšne druge majhne živalice. Da dosežemo čim boljši okus in aromo, bezgovih cvetov ne smemo predhodno spirati z vodo.

Vodo in sladkor skupaj zavremo v večjem loncu, da se le ta stopi in ohladimo. V ohlajeno tekočino damo bezgove cvetove, katerim predhodno odrežemo steblo in večje peclje. Ti so namreč v manjši meri strupeni v kolikor niso toplotno obdelani, zato se jih v čim večji meri znebimo. Dodamo tudi na rezine narezane limone in citronsko kislino. Vse skupaj dobro premešamo. Posodo pokrijemo in pustimo namakati 2 do 3 dni, vmes pa večkrat premešamo.

Po namakanju pripravimo steklenice, jih segrejemo v pečici na 100 °C, da preprečimo morebitno kontaminacijo in jih ohladimo. Nato sirup precedimo in nalijemo v steklenice. Zaprte hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Sirup je primeren za redčenje z vodo. V kakšnem razmerju ga boste redčili je odvisno od vašega okusa in kako sladkosnedi ste. 😀 Lahko ga uporabite tudi v kremah za sladice, tortah, koktejlih.

Šabesa - bezgov “šampanjec”

Za tiste, ki nimate radi sladkih pijač, bo šabesa super osvežilna alternativa, ki je pravzaprav celo zdrava. Ker gre za fermentirano pijačo, le ta prispeva k zdravju prebavil. Fermentirani izdelki na nek način hranijo koristne mikrobe, ki so prisotni v našem črevesju, zato je zdravju koristno, da uživamo čim več fermentirane hrane ter pijače.

Potrebujete:

• cca 15 razcvetenih bezgovih cvetov
• 10 l vode
• 1,5 kg sladkorja
• 5 bio limon
• 1 dl vinskega ali jabolčnega kisa

Vodo zavremo v večjem loncu, nato pa vanj dodamo sladkor, premešamo in pustimo, da se tekočina ohladi. V lonec dodamo bezgove cvetove, katerim smo predhodno odstranili večje peclje, na rezine narezane limone in kis. Bezgovih cvetov tako, kot pri sirupu, ne smemo predhodno spirati z vodo, saj bomo s tem izgubili aromo. Pav tako pa so na cvetovih naravno prisotne kvasovke, ki jih potrebujemo za fermentacijo. Vse skupaj dobro premešamo, pokrijemo s krpo in pustimo na toplem 2 dni. Vsak dan vsaj dvakrat premešamo.

Po dveh dneh bi se že morali kazati znaki fermentacije. To lahko opazimo na površini tekočine, ki mora biti penasta in mehurčkasta, posebej, ko premešate. Če teh znakov po dveh dneh ni videti in je tekočina popolnoma “mirna”, dodajte ščepec, oziroma nekaj zrnc pekovskega kvasa, premešajte in počakajte dan ali dva, da poteče fermentacija.

Nato tekočino odcedite, de se znebite cvetov in rezin limon. Tekočino prelijte v plastenke z navojnimi zamaški ali v steklenice. V zgornjem delu plastenke ali steklenice pustite prostor za nabiranje plina, zato ne napolniti do konca. Če se odločite za steklenice, izbirajte med dvema možnostima: steklenica z debelo platjo stekla (npr. steklenica od piva s preklopnim zamaškom) ali katerakoli steklenica, ki ji namesto pokrovčka z gumico namestite košček tkanine ali gaze. V prvem primeru boste morali vsaj dvakrat dnevno zamašek odpirati, da boste s tem sproščali CO2 (odpiranje je potrebno tudi pri plastenkah) in preprečili prevelik pritisk na stene steklenice/plastenke. Če tega ne boste izvajali, lahko zaradi povečanega pritiska plastenko ali steklenico raznese.

Če boste steklenico zaprli s kosom tkanine, teh težav sicer ne boste imeli, saj bo CO2 prosto izhajal ven, a bo v veliko večji meri prisoten kisik. V vaši šabesi bo zato kisanje potekalo bolj intenzivno. Tudi z zamaškom zaprti steklenici poteka kisanje, saj ob vsakem odpiranju pride notri nekaj kisika, a je le tega precej manj in je zato tudi boljši okus pijače. Pravilnejši način priprave šabese je zato z zamaškom zaprti plastenki ali steklenici, le da je pri slednji potrebna še večja previdnost, saj imamo opravka z bolj togim materialom.

Najbolj pa se vam godi, če imate doma vrelno veho, saj ne boste rabili skrbeti za odpiranje zamaškov v izogib eksploziji, in v pijačo ne bo vstopal kisik. Z nekaj iznajdljivosti jo lahko naredite tudi sami. 😉

Precejeno pijačo še en teden pustite na sobni temperaturi, da se nadaljnje fermentira, nato pa plastenke/steklenice postavite v hladilnik, oziroma na hladno. Tudi, ko boste plastenke/steklenice prenesli v hladilnik, še vsaj 1 teden na vsake toliko na kratko odprite zamašek. Sedaj je šabesa pripravljena za uživanje in jo imate lahko na hladnem še več tednov, dokler je ne porabite.

Šabeso lahko sicer pijete ohlajeno že takoj po prvih dveh dneh fermentacije - na začetku bo še bolj sladkastega okusa, nato pa vse manj. Dlje kot boste pijačo pustili fermentirati, bolj suh in manj sladek bo njen okus, saj bodo kvasovke porabile ves sladkor. Pijača bo postajala vse bolj mehurčkasta in vsebovala bo manjšo vsebnost alkohola.

Pri šabesi pa prav zares drži, na zdravje! 😄

Bezgovi cvetovi za zajtrk

Pripravimo sladko in slano različico, velja? Naj bo to jed za zajtrk v postelji za tvojo drago ali tvojega dragega. Ali pa zate. Tudi za mizo je čisto v redu. Izberi tisto različico, ki je tebi ali pa bo njej/njemu najljubša. 😀

Bezgova omleta

• 2 jajci
• sol
• bezgovi cvetovi
• nadev (npr. sir, slanina, zelenjava)

Jajca z metlico ražvrkljaj, dodaj sol in vanjo vmešaj natrgane koščke bezgovih cvetov – v čim večji meri odstrani peclje. Maso zlij na segreto naoljeno ponev. Ko tudi zgornja plast že skoraj zakrkne, po polovici omlete razpostri nadev po želji in omleto prepogni. Bodi kreativen/a in uporabi kar imaš rad/a (ali pa je potrebno pospraviti iz hladilnika) – sir, šunko, zelenjavo, kalčke, gobice … Ne pa pretiravati, naj se kot glavna sestavina okuša bezeg.

Bezgove palačinke

• sestavine za tvojo najljubšo maso za palačinke
• bezgovi cvetovi

Pripravi maso za palačinke, takšno kot jo imaš ti ali tvoj/a dragi/a najraje. Sestavin tu ne bom navajala, saj je toliko možnosti – navadna z jajci, mlekom in moko, veganska, manj zdrava, bolj zdrava različica. Skupno vsem palačinkam je to, da gre za sladko jed, ki jo imamo tako zelo radi. Mi pa jim bomo dodali še bezgove cvetove.

Bezgove cvetove natrgaj na drobne koščke in v čim večji meri odstrani peclje. Cvetove dodaj v maso za palačinke in dobro premešaj. Maso na tanko zlij na naoljeno segreto ponev. Ko je zapečena na eni strani, jo obrni in zapeci še na drugi strani. Na palačinko namaži sadno marmelado in kislo smetano, lahko pa tudi karkoli drugega po tvojih željah.

Bezgov kis

Potrebujete:

• nekaj bezgovih cvetov
• 1 l jabolčnega kisa

V čisto steklenico damo bezgove cvetove, katerim smo v čim večji meri odstranili peclje. Cvetove prelijemo z jabolčnim kisom jih pustimo namakati več mesecev. Kis lahko seveda že vmes uporabljamo, a cvetove za večjo cvetlično aromo raje namakajmo dlje časa. Steklenico postavimo na hladno in temno mesto. Cvetove lahko pustimo namakati celo več let, saj naj bi tako kis pridobival na svoji kvaliteti.

Bezgov kis uporabljamo za solate, ribje marinade ter začinjanje drugih jedi.

Viri