O rastlini

Prava lakota je trajnica. Njeno glavno, nekoliko dlakasto štirirobo steblo zraste do 60 cm visoko. Listi prave lakote so igličasti, s spodvihanim robom, na spodnji strani nekoliko belkasti in dlakavi. V vretencih jih je po 8 do 12.

Rastlina ima ob cvetenju številne majhne zlatorumene cvetove, ki dišijo po medu in sestavljajo zgoščena socvetja.

Kje raste

Prava lakota raste na suhih in kamnitih travnikih, pašnikih, ob robovih gozda, poteh, mejah, nasipih in na višje ležečih krajih povsod po Evropi. Raje ima bolj suha rastišča.

Kdaj jo nabiramo

Rastlino nabiramo od junija do septembra, ko cveti. Za nabiranje so najbolj primerne opoldanske ure na suh in topel dan.

Katere dele nabiramo

Nabiramo celotni zgornji del rastline (zgornjih 10 cm), ki sestoji iz zgoščenega socvetja.

Zdravilni učinki

Prava lakota ima dolgo zgodovino uporabe v ljudskem zdravilstvu, v sodobni farmaciji in medicini pa so njeni zdravilni učinki in uporaba manj priznani. V glavnem se rastlino uporablja kot diuretik in pri zdravljenju težav s kožo.

Posebej cenjeni so njeni diuretični učinki. Prava lakota tako vpliva na ledvice in povečuje tok urina (pospešitev odvajanja vode). Pomaga pri vnetju ledvic in mehurja, spodbuja odstranjevanje ledvičnih in sečnih kamnov.

Pomirja pordelo kožo, jo čisti, spodbuja celjenje ran, ureznin in kožnih vnetij. Uporablja se jo tudi za nego kože na stopalih.

Antispazmodični učinek ima vpliv na zmanjšanje mišičnih krčev.

V nekaterih virih opisujejo tudi njeno zdravilnost pri obolenjih vranice in trebušne slinavke.

Načini uporabe

Čaj ali poparek prave lakote pripravimo za pospešitev odvajanja vode, ob vnetju ledvic, mehurja in ob drugih notranjih obolenjih.

Nekoliko ohlajen poparek uporabimo za umivanje kože na obrazu in za odpravljanje nečistoč. Takšna nega naredi kožo bolj prožno in napeto.

Sveže iztisnjen sok iz prave lakote uporabimo za mazanje turov, ogrcev ter drugih kožnih nepravilnosti.

Kreme in mazila pripravimo iz sveže iztisnjenega soka iz rastline, ki ga zmešamo z izbrano maščobo. Takšna mazila uporabimo za kožne izpuščaje in druge kožne tvorbe in nepravilnosti.

Tinkturo iz prave lakote uporabljamo za težave s sečili, za kar uporabljamo tudi čaj oziroma poparek. V vodo nakapljamo 25-30 kapljic tinkture in jih zaužijemo eno uro pred ali po jedi. To ponavljamo tri tedne po trikrat na dan. Po potrebi lahko po najmanj enem tednu premora cikel ponovimo. Kako pripraviti tinkturo, si poglej v blog zapisu.

V kulinariki uporabljamo tako surove kot tudi kuhane mlade liste prave lakote. Zanimiv okus dajo namazom, špinačnim omakam ter drugim jedem. Pražena semena prave lakote lahko uporabimo kot kavni nadomestek. Iz cvetov lahko pridobimo rumeno barvo, ki jo uporabimo za obarvanje živil.

Na podoben način lahko uporabljamo tudi navadno lakoto.

Priprava čaja

Dve čajni žlički prave lakote nadrobimo in prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji največ 5 minut, nato ga precedimo.

Čaj ima nekoliko grenek in trpek okus.

Na kaj moram biti pozoren

Pred uporabo prave lakote za zdravljenje se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Previdnost pri uporabi velja posebej za tiste, ki so nagnjeni k vodeničnosti, oziroma nabiranju vode okoli srca.

Zanimivosti

  • Nekoč so pravo lakoto uporabljali namesto sirila pri izdelavi sira. Rastlina namreč vsebuje snovi, ki sesirijo mleko. Zaradi nje pa se je mleko tudi naravno obarvalo v rumeno barvo sira. Na Škotskem naj bi to rastlino v sirarstvu še vedno uporabljali.

  • Posušeno pravo lakoto so v preteklosti dodajali v slamnjač (s slamo napolnjena žimnica - spalna podloga), kjer so spale nosečnice, saj naj bi to zelišče ščitilo nosečnico in otroka. To nakazuje tudi angleško ljudsko ime za pravo lakoto – Lady’s bedstraw – kar pomeni slamnjač za dame. Vonj te rastline naj bi odganjal bolhe, zaradi česar so jo verjetno tudi izbrali za polnilo.

  • Nekoč so verjeli, da vejica prave lakote v čevlju obvaruje pred žulji.

  • Iz korenine prave lakote je moč pridobiti rdečo barvilo. Iz cvetov pa rumeno.

Rastišča drugod po svetu

Najdemo jo tudi v Severni Ameriki in v zahodnih delih Azije.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila [prevedla Marjana Samide] (2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R. [prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Katja Rebolj: Navadna lakota – pozabljena zdravilna in kulinarična rastlina
  5. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  6. Plants for a future: Galium verum - L.
  7. Willfort, R. [prevedli in uredili dr. Anda Kalan, dr. Vinko Strgar in Franc Vogelnik] (1971). Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba obzorja
  8. Viri slik – Slovenska flora: Benjamin Zwittnig; Wikimedia: Carl Axel Magnus Lindman