O rastlini

Mala kopriva je enoletnica, ki zraste od 20 do 50 cm visoko. Ima dlakavo steblo in je razvejana. Njeni listi so nasprotno nameščeni in v primerjavi z veliko koprivo manj podolgovati ter manjši. Listi so dlakavi in imajo nazobčan rob.

Ob dotiku listov in stebla nas opeče, saj ima mala kopriva na površini celotne rastline žgalne dlačice oziroma laske (izjema so mladi listi in mladike, ki zrastejo med marcem in majem). Manjši cvetovi rastejo iz zalistja. Rastlina je enodomna, kar pomeni, da so moški in ženski cvetovi skupaj na eni rastlini.

Mala kopriva ima popolnoma enake zdravilne učinke kot velika kopriva. Razlikujeta se le po fizičnih lastnostih.

Kje raste

Mala kopriva raste v bližini naselij, praviloma na manj urejenih in neobdelanih tleh, ob živih mejah, ograjah, vodah, v vlažnih gozdovih. Najraje raste na tleh, ki vsebujejo veliko dušika (le tega pa pretvarja v aminokisline). Kopriva raste tako divje v naravi kot tudi gojena na vrtu.

Kdaj nabiramo koprivo

Malo koprivo nabiramo od marca do junija. Nabiramo mlade vršičke te zdravilne rastline skupaj z listi. Kasneje lahko nabiramo le še posamezne liste male koprive. Korenine je najbolje nabirati v jeseni, saj v tem času vsebujejo največ učinkovin.

Po tem ko kopriva zacveti, je najbolje rastlino porezati pri tleh in kmalu bodo pognale mlade koprive, katerim lahko zopet porežemo zgornje mlade vršičke.

Katere dele koprive nabiramo

Nabiramo vse dele koprive, tako mlade poganjke, liste, korenine kot semena in vršičke cvetov.

Zdravilni učinki

Listi koprive vsebujejo klorofile, flavonoide, aminokisline, derivate kavne kisline, mravljično kislino, kremenčevo kislino, vitamine in minerale (železo, kalij, kalcij, magnezij). Med bolj znanimi učinkovinami v korenini pa so fitosteroli, lecitini, lignini, čreslovine in vodotopni polisaharidi. Kopriva ima antialergene, protivnetne in diuretične učinke.

Rastlinski stiroli – beta-stirol (le ta se nahaja v korenini) pomaga pri zdravljenju povečane prostate – pretok seča se poveča, količina seča, ki ostaja v mehurju, se zmanjša. Raziskave kažejo, da izvleček iz koprive občutno zmanjša simptome benignega povečanja prostate.

Koprivni izvlečki blažijo vnetja v telesu. To pomaga upočasniti proizvodnjo citokinov, ki so povzročitelji vnetnih reakcij, zaradi česar se jo priporoča za revmatska obolenja in vnetja sečil.

Železo, vitamin C in klorofil, ki se nahajajo v mali koprivi so učinkoviti pri preprečevanju slabokrvnosti in oslabelosti, rastlina pa pomaga tudi dekletom, ki imajo močne krvavitve med menstruacijo ali osebam, ki pogosto krvavijo iz nosu, saj nadomešča izgubo železa. Pomaga nam pri boljšem počutju in pri krepitvi imunskega sistema.

Zaradi antialergenskih učinkov lajša seneni nahod, saj zdravilna rastlina spodbuja nastajanje interlevkina-2 in T-celic, ki pomagajo pri obvladovanju alergijskih reakcij.

Načini uporabe

Za težave s prostato naredimo prevretek iz korenine male koprive. Za iste težave lahko naredimo tudi tinkturo iz koprive. 1 žličko tinkture razredčimo v 100 ml vode dvakrat na dan.

Čaj oziroma poparek iz sveže ali posušene male koprive pijemo pri spomladanskem razstrupljanju telesa, za obnavljanje krvi, zniževanje krvnega sladkorja pri sladkorni bolezni, krepitev organizma, pri vnetjih v telesu (revmatska obolenja in vnetja sečil).

Nega las - njeno zdravilnost opazimo tudi pri umivanju las in odpravljanju prhljaja, saj umiri lasišče in naredi lase bolj sijoče in mehkejše (umivanje las s poparkom iz kopriv). Prav tako preprečuje izpadanje las in prekomerno mastenje las. Zaradi svojih izjemnih učinkov na lase je zelo pomembna sestavina v farmaciji, predvsem za šampone. Recepte za uporabo male koprive pri negi las najdete tukaj.

Nega kože - pitje čaja ali nanos tonika (ohlajen koprivni poparek) iz kopriv pomaga zoper mastni koži in proti aknam. Kopriva pomaga pri zooženju por in preprečuje njihovo zamašitev. Tonik iz male koprive lahko uporabimo tudi za pomiritev razdražene kože, saj učinkuje protivnetno.

V kulinariki je izjemno pomembna, saj z njo zaužijemo številne koristne snovi, minerale in vitamin C. Pripravimo lahko špinačo iz koprive, krompirjevo juho s koprivo, namaze, pesto, likerje, koprivin kis, koprivin sirup in številne druge jedi, katerih receptov je na spletu veliko.

Semena in vršičke cvetov koprive uporabljamo za obloge pri revmi. Semena naj bi bila tudi učinkovit afrodiziak zaradi vsebnosti rastlinskih hormonov, mineralov in vitaminov, ki pomagajo pri izčrpanosti in zmanjšani delovni storilnosti.

V vrtnarstvu je ravno tako nepogrešljiva. Služi kot gnojilo za pospeševanje rasti rastlin na vrtu, povečanje odpornosti rastlin in zoper listnim ušem ter gosenicam.

Priprava čaja iz koprive

Čaj iz korenine pripravimo tako, da korenine najprej skrbno operemo in odstranimo tanjše koreninice. Nato korenine na drobno narežemo in jih posušimo, lahko pa jih uporabimo še sveže. Priporočljiv dnevni odmerek je 4-6 g suhe korenine (od 2 do 3 skodelice čaja na dan). 1 žličko sesekljane korenine damo v skodelico vode in pustimo vreti 10 minut, zatem pa še nadaljnih 10 minut pustimo stati, nato odcedimo.

Čaj iz listov koprive pripravimo na podoben način. Lahko uporabimo sveže ali posušeno zelišče. V skodelico vroče vode damo 1 žližko zdrobljenega zelišča in počakamo 10 minut, nato poparek precedimo. Priporočen dnevni odmerek znaša 8-12 g posušenih listov, ki je razporejen na 2-3 dele.

Na kaj moram biti pozoren

Kontraindikacije: Koprive ne priporočamo v uporabo osebam, ki imajo motnje v delovanju srca, ledvic in pri zastajanju vode. Prav tako jo ne priporočamo med nosečnostjo in v času dojenja, saj še ni dovolj znanstvenih raziskav, ki bi potrdile varnost uporabe pri tovrstnih težavah in v obdobju materinstva.

Preden jo začnete uporabljati v terapiji pri povečani prostati, se je potrebno o tem posvetovati z zdravnikom.

Stranski učinki prepogostega uživanje koprive, ali uživanje koprive v prevelikih količinah, so prebavne motnje, lahko pa pride tudi do alergičnih reakcij na koži.

Zanimivosti

  • Žgalni laski v koprivi vsebujejo histamin in mravljično kislino zaradi katere nas opeče. Če koprivo skuhamo ali dobro zmencamo, izgubi pekoči učinek. Latinsko poimenovanje Urtica izvira iz besede “urere”, ki pomeni skelenje.

  • Proti nadležnemu srbenju in pekoči bolečini ob stiku s koprivo pomagajo obkladki iz listov ozkolistnega trpotca.

  • V obsežni 6-tedenski raziskavi je več kot 10 000 udeležencev, ki imajo artritična in revmatična obolenja, uživalo izvleček oziroma ekstrakt iz listov kopriv kot dodatek k zdravljenju, deloma pa tudi kot samostojno zdravljenje. Izkazalo se je, da je 80-95 % bolnikov ocenilo učinkovanje pripravka kot dobro ali zelo dobro. Revmatične bolečine so se pri dobri polovici udeležencev zmanjšale (Grünwald in Jänicke, 2006).

Viri

  1. Allardice, P. in sod.;[prevedla Danaja Lorenčič].(2017). Naravna zdravila: po izboru zdravnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide].(2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Bodi eko: Koprive za kožo, Koprive za lase
  4. Chevallier, A.;[prevedla Petra Piber].(2003). Zeliščna zdravila: naravne metode zdravljenja. Tržič: Učila International.
  5. Dr. Katja Rebolj - Rožma:: Mala kopriva
  6. Grünwald, J. in Jänicke, C.;[prevedla Irena Madric, Andrej Rosina].(2006). Zelena lekarna. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  7. Hensel, W.;[prevedel Janko Rode].(2008). Katera zdravilna rastlina je to? Olševek: Narava.
  8. Möhring, W.;[prevedla Ernest Jeler, Boris Turk].(2006). Zdravilna moč čajev. Ljubljana: Prešernova družba.
  9. Needpix: Urtica urens
  10. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  11. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac].(2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  12. Stumpf, U.;[prevedla Špela Novak].(2014). Naša zdravilna zelišča: določanje in uporaba. Kranj: Narava.
  13. Viva: Velika in mala kopriva Zelišča: Mala kopriva
  14. Zdravje: Kopriva