O rastlini

Trpotec je zelnata trajnica, ki ima tanke nitaste korenine. Njegovi listi so suličasti in so del pritlične listne rozete, na njih pa lahko vidimo od 3 do 5 vzporednih žil po celotni dolžini lista. Steblo je pokončno, na vrhu pa se nahaja široko klasasto socvetje iz katerega štrlijo beli prašniki daleč iz cvetnega klasa.

Kje raste

Raste na suhih in gnojenih travniih, pašnikih, ob poteh, meliščih, tako v nižinah kot v višjih predelih.

Kdaj ga nabiramo

Liste lahko nabiramo od pomladi do jeseni. Najbolje pa jih je nabirati ob začetku cvetenja, nekje od maja do junija.

Katere dele nabiramo

Nabiramo lahko korenine, liste, cvetove in seme.

Zdravilni učinki

Rastlina ima podobne učinkovine kot veliki trpotec, vsebuje sluzi, čreslovine, iridoidne glikozide, flavonoide in kremenčeve kisline. Deluje antibiotično, saj uničuje bakterije in zaradi tega se poškodbe, na katere položimo list, oziroma njegov sok, hitreje celijo. Sok iz stolčenih trpotčevih listov omili srbenje in otekline ter zdravi vse zunanje poškodbe kot so rane, udarnine, piki žuželk, ugrizi … Čaj iz ozkolistnega tropotca deluje pri vnetju dihalnih poti, vnetju v ustih in žrelu (za zdravljenje le tega čaj grgramo v ustih), vnetju kože (zunanja uporaba), razkužuje, olajša kašelj (pospešuje izločanje sluzi) in rahlo ustavlja drisko.

Priprava čaja

Dve čajni žlički nadrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vodo. Pokrit poparek naj stoji 6-8 minut, nato ga precedimo.

Drugi načini uporabe

  • Še bolj učinkovit kot čaj je trpotčev sirup.

  • Pri zobobolu žvečimo trpotčeve liste.

  • Uporabna so tudi njegova semena - jih posušimo in zmeljemo v prah, uporabljamo za uravnavanje prebave, razkuževanje prebavil …

  • Liste se lahko uporablja tudi v kulinariki - na primer v solatah. Na maslu pražena socvetja trpotca pa naj bi imela podoben okus kot šampinjoni.

Na kaj moram biti pozoren

  • Pomembno je, da liste nabiramo zelo pazljivo, tako da jih ne zmečkamo, saj sicer ob sušenju potemnijo, na teh črnih mestih pa je potem manj zdravilnih učinkovin, ki delujejo antibiotično.

  • Prav tako je potrebno liste hitro posušiti, saj sicer hitreje počrnijo.

Zanimivosti

  • Ozkolistni trpotec je prastaro zelišče, saj so ga že od nekdaj uporabljali pri poškodbah in kot protistrup pri ugrizih strupenih živali.

  • Uporabljal ga je tudi Aleksander Makedonski in si z njim olajšal glavobole.

  • Plantago v latinščini pomeni podplat.

Rastišča drugod po svetu

Razširjen naj bi bil po celem svetu.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide].(2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka].(2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Dr. Katja Rebolj - Rožma: Trpotec – zdravilo na dosegu roke ali uporabna kulinarična rastlina
  5. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka].(2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  6. Needpix: Plantago lanceolata
  7. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  8. Pxhere: Plantago lanceolata
  9. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac].(2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  10. Slovenska flora: Plantago lanceolata
  11. Wikimedia: Plantago lanceolata