Trpotec, ozkolistni

O rastlini

Trpotec je zelnata trajnica, ki v višino zraste od 10 do 40 cm. Njegove korenine so tanke in nitaste.

Stebla trpotca so pokončna in nimajo listov, saj so le ti del pritlične listne rozete. Listi so suličasti, na njih pa lahko vidimo od 3 do 5 vzporednih žil po celotni dolžini lista.

Na vrhu stebla se nahaja široko klasasto socvetje iz katerega štrlijo beli prašniki daleč iz cvetnega klasa. Ozkolistni trpotec cveti od maja do septembra.

Poznamo okoli 250 vrst trpotčevk, izmed katerih jih pri nas raste 15. Sorodni vrsti ozkolistnemu trpotcu sta širokolistni ali veliki trpotec (Plantago major) in srednji trpotec (Plantago media).

Kje raste

Ozkolistni trpotec je zelo pogosta travniška rastlina, ki raste na suhih in gnojenih travnih, pašnikih, ob poteh, meliščih, tako v nižinah kot v višjih predelih.

Kdaj nabiramo ozkolistni trpotec

Trpotčeve liste lahko nabiramo od pomladi do jeseni. Najbolje pa jih je nabirati na začetku cvetenja, nekje od maja do junija.

Cvetove trpotca se nabira v času njegovega cvetenja, ki traja od maja do septembra.

Katere dele nabiramo

Nabiramo lahko trpotčeve korenine, liste, cvetove in semena.

Zdravilni učinki

Rastlina ima podobne učinkovine kot veliki trpotec, vsebuje sluzi, iridoidne glikozide (avkubin in katalpol), feniletanoidi akteozid, izoakteozid, plantamajozid, flavonoide, čreslovine, eterično olje, fenilkarboksilne kisline, kremenčevo kislino, klorogensko kislino, vitamine A, C (askorbinska kislina) in K ter minerale – kot sta cink in kalij.

In vitro ter klinične raziskave so dokazale trpotčevo protivnetno, protibakterijsko, protivirusno, spazmolitično (sproščanje krčev) in imunostimulativno delovanje ter hitrejše strjevanje krvi.

Ozkolistni trpotec pomaga pri vnetju dihalnih poti, kratkotrajnemu vnetju ustne sluznice in žrela, saj pospešuje izločanje sluzi. Učinkovitost zelišča dokazuje tudi klinična raziskava v kateri je 593 bolnikov z dihalnimi težavami (bronhitis in suh kašelj) deset dni jemalo trpotčev sirup (dnevni odmerek 6,3 g zeli trpotca). Njihovi simptomi so se ob jemanju pripravka občutno zmanjšali za približno 65 %. Predvsem se je izboljšalo njihovo izkašljevanje in nastajanje gnojnega izmečka.

Ozkolistni trpotec lajša tudi želodčno-črevesne bolezni in prebavne motnje – spodbuja debelo črevesje k iztrebljanju. Za ta namen je najbolje uporabiti sveže stisnjen sok ozkolistnega trpotca ali mleta semena.

Zaradi njegovih protivnetnih in protibakterijskih učinkov je bil že od nekdaj cenjen kot pomagalo za hitrejše celjenje ran. Sok iz stolčenih trpotčevih listov zaustavi krvavitev, omili srbenje in otekline ter zdravi vse zunanje poškodbe kot so rane, ureznine, udarnine, piki žuželk in ugrizi.

Načini uporabe

Čaj ali poparek uporabljamo ob vnetju dihalnih poti, prehladu, vnetju ustne sluznice in žrela (za zdravljenje le tega čaj grgramo) ter kašlju.

Trpotčev sirup je še bolj učinkovita alternativa čaju za vse zgoraj naštete težave.

Sirup lahko pripravimo tudi sami doma po naslednjem receptu. Liste na drobno narežemo in jih v plasteh skupaj s sladkorjem nalagamo v steklen kozarec za vlaganje (plast listov, plast sladkorja in ponovimo) ter vsebino dobro potlačimo. Počakamo dan ali dva, da se vsebina posede in dodamo nove plasti. Kozarec ovijemo v aluminijasto folijo, da ga zaščitimo pred virom svetlobe ali na kak drug način preprečimo izpostavljenost svetlobi. Postavimo v hladno klet s stalno temperaturo. Včasih so namesto tega kozarec zakopali v zemljo in na ta način ohranjali ustrezne pogoje v temi s stalno temperaturo okolja. Kozarec pustimo mirovati tri do štiri mesece, nato sirup precedimo in ga pretočimo v temne stekleničke. Stekleničke s sirupom shranjujemo na hladnem in temnem mestu.

Sveže iztisnjen trpotčev sok lahko uporabimo za prebavne motnje, težave z želodcem in črevesjem. Učinkovit je tudi zunanje kot obkladek za hitrejše celjenje ran, ob srbenju, oteklinah, pikih žuželk, udarninah in ob stiku s pekočo koprivo. Za slednje lahko trpotčeve liste pomečkamo med rokami ali zobmi, toliko da priteče sok in si jih položimo na željeno mesto.

Semena trpotca lahko posušimo, zmeljemo v prah ter jih uporabljamo za uravnavanje prebave. Semena namreč vsebujejo do 30 % sluzi, ki v črevesju nabreknejo in delujejo kot odvajalo, hkrati pa pomirijo razdraženo črevesno membrano. Nekateri semena uporabljajo pri zdravljenju parazitskih črvov.

Mleta semena lahko uporabimo tudi v kuhinji – jih dodajamo moki za pripravo kruha, peciva ali drugih pečenih močnatih jedi.

V kulinariki so na drobno narezani mladi trpotčevi listi uporabni v solatah, prilogah, juhah – surovi ali kuhani. Starejši listi imajo bolj grenek okus in jih je bolje malo pokuhati. Pražen trpotec, posebej pa mlada trpotčeva socvetja, imajo okus po gobah, na primer po šampinjonih. Lahko jih uporabimo kot začimbo ali jih dodamo k jedem, kamor bi sicer dodali tudi gobe.

Mazilo iz trpotca je odlično sredstvo za oskrbovanje pleničnih izpuščajev, pikov, prask, odrgnin in suhih razdraženih rok.

Za pripravo mazila moramo trpotčeve liste najprej posušiti, dokler niso drobljivi. Nato jih dodamo v olje (mandljevo, repično ali olivno) za en mesec do 6 tednov postavimo na temno in hladno mesto. Po tem času vsebino precedimo in olju dodamo topljen čebelji vosek. Mazilo nalijemo v manjše posodice in počakamo, da se strdi.

Priprava čaja

Dve čajni žlički nadrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vroče vodo. Pokrit poparek naj stoji 6-8 minut, nato ga precedimo.

Čaj iz trpotca lahko naredimo tudi po hladnem postopku – prelivek. Dve žlički zdrobljenega trpotca prelijemo s skodelico hladne vode in namakamo dve uri. Zatem precedimo in rahlo segrejemo.

Na kaj moram biti pozoren

Priporočen dnevni odmerek za odrasle in otroke nad desetim letom starosti je od 3 do 6 g zelišča. Za otroke starosti od štiri do deset let se priporoča manjši odmerek – od 2 do 4 g, medtem ko se za otroke do četrtega leta starosti priporoča od 1 do 2 g zelišča dnevno.

Ozkolistni trpotec velja za varno zelišče za katerega ne poznamo neželenih učinkov ali drugih nevarnosti uporabe. Ker ni podatkov o uporabi zelišča med nosečnostjo in dojenjem, se je potrebno pred zdravljenjem z ozkolistnim trpotcem posvetovati z zdravnikom.

Pomembno je, da liste nabiramo zelo pazljivo, brez tlačenja in mečkanja. Poškodovani deli listov bodo sicer ob sušenju potemneli, kar je znak izgube zdravilnih učinkovin. Posebna previdnost je potrebna tudi pri sušenju. Liste je potrebno posušiti hitro in na temperaturi od 30 do 40 stopinj, saj nam lahko v nasprotnem primeru ravno tako potemnijo.

Zanimivosti

• Ozkolistni trpotec je prastaro zelišče, za katerega je že od nekdaj veljalo, da ne sme manjkati med zdravilnimi pripravki zdravnikov, lekarnarjev in ranocelnikov. Stari Grki in Indijanci so ga uporabljali na primer pri poškodbah in kot protistrup pri ugrizih strupenih živali.

• V domači lekarni ga je imel tudi Aleksander Makedonski in si z njim lajšal glavobole.

• Plantago v latinščini pomeni podplat.

• Zgolj ena rastlina proizvede ogromno število semen – od 2 500 do 10 000. Zanimivo je, da ta semena preživijo prehod skozi prebavila ptičev in ostalih živali zaradi česar se rastlina odlično razrašča.

• Iz trpotca je moč pridobiti zlato in rjavo barvo.

• Trpotec je lahko hrana za hišne ljubljenčke kot so zajčki in morski prašički.

Rastišča drugod po svetu

Ozkolistni trpotec najdemo po vsej Evropi do subalpskega sveta, po vseh predelih sveta z zmernim podnebjem in v srednjih predelih Azije.