O rastlini

Jajčasti trpotec je enoletna rastlina, ki v višino zraste od dva do deset centimetrov (odvisno od rastnih razmer). Izvira iz puščavskih predelov med Iranom in Indijo.

Njegovi listi so ozki in podolgovati in so ravno tako kot pri ozkolistnem ali velikem trpotcu del pritlične listne rozete. Listi, ki so sivkaste barve, so poraščeni s puhastimi dlačicami in nekoliko spominjajo na kaktus, če jih pogledamo pobliže.

Steblo je pokončno, na vrhu pa se nahaja gosto klasasto socvetje jajčaste oblike. Vsaka plodovna kapsula vsebuje po dve semeni. Semena jajčastega trpotca so svetlo rjave barve, včasih celo nekoliko rožnatih odtenkov in čolničaste oblike. Obdobje cvetenja je od junija do septembra.

Sicer poznamo okoli 250 vrst trpotčevk, izmed katerih jih pri nas raste 15. Sorodni vrsti jajčastega trpotca so ozkolistni ali suličasti trpotec (Plantago lanceolata), širokolistni ali veliki trpotec (Plantago major) in srednji trpotec (Plantago media).

Kje raste

Jajčasti trpotec raste v bolj vročih in sušnih predelih sveta. V Evropi ga lahko najdemo na predelu Mediterana (Španija in Južna Francija), sicer pa v Vzhodni, Južni in Centralni Aziji in Severovzhodni Afriki.

Rad ima lahka peščena in dobro odcedna tla. Potrebuje sončna rastišča, kjer ni sence.

Kdaj se nabira jajčasti trpotec

Semena jajčastega trpotca nabirajo pet do šest mesecev po setvi. Glavno obdobje nabiranja semen je od junija do oktobra. Glede na to, da se rastlino goji predvsem v podnebjih z vročo klimo, je težko prenesti čas nabiranja v naše okolje.

Katere dele rastline uporabljamo

Uporabljamo predvsem semena jajčastega trpotca, za kulinarične namene pa lahko tudi mlade liste.

Zdravilni učinki

Jajčasti trpotec vsebuje do 30 % topnih sluzi, ki se nahajajo na povrhnjici semenske lupine. 85 % predstavljajo arabinoksilani, ki so sestavljeni predvsem iz ksiloze in arabinoze. Semenska lupina vsebuje tudi netopne sluzi (60 %) med katerimi so celuloza, hemiceluloza in lignin. V samem semenu zdravilne rastline so še maščobna olja, iridoid avkubin, steroli, proteini in škrob.

Sluzi, ki so prisotne v semenu jajčastega trpotca pospešujejo črevesno peristaltiko in s tem iztrebljanje blata. Učinkovine v semenu delujejo kot mehansko odvajalo, ki ob prisotnosti tekočine v črevesju nabreknejo in povečajo volumen blata ter njegovo drsljivost skozi črevo. Učinkovitost jajčastega trpotca ob simptomih zaprtja potrjujejo tudi raziskave.

Zaradi velike sposobnosti vezave vode in droge ima zelišče tudi ugodne učinke na drisko, saj normalizira čas prehoda črevesne vsebine skozi črevesje.

Želatinasta sluz, ki nastane, ko se semena povežejo z vodo, ima sposobnost absorbiranja toksinov v debelem črevesu. Na ta način pomaga odstraniti toksine iz telesa zaradi česar se lahko drogo uporablja za zmanjšanje avtotoksičnosti.

Priporoča se uporaba droge pri kroničnem zaprtju, sindromu vzdraženega črevesa, v primeru bolezni, ko je zaželeno mehko odvajanje blata (na primer v času nosečnosti ali ob težavah s hemoroidi) ter po operaciji rektalno-analnega predela. Raziskave so pokazale, da se ob uporabi pripravkov iz jajčastega trpotca občutno zmanjšajo krvavitve notranjih hemoroidov. Učinkovitost jajčastega trpotca v obliki obkladkov so dokazali tudi po operaciji hemoroidov, ko se je bolečina po odvajanju blata v primerjavi s kontrolno skupino občutno zmanjšala.

Nekatere raziskave na živalih in tudi na ljudeh so pokazale sposobnost droge (semena in semenske lupine) na zmanjšanje krvne koncentracije holesterola in trigliceridov. Vrednosti celokupnega holesterola se je v skupini, ki je prejemala drogo, zmanjšala za 4,7 %, vrednosti LDL pa za 6,7 %. Raziskovalci so ugotovili, da ustrezna prehrana v kombinaciji s pripravkom iz jajčastega trpotca do 15 % zmanjša verjetnost za srčno žilne zaplete, zato je uporaba pripravkov iz jajčastega trpotca še posebej smiselna pri bolnikih s hiperholesterolemijo.

Semenska lupina jajčastega trpotca se je izkazala za učinkovito tudi za znižanje koncentracije glukoze – hipoglikemično delovanje, zaradi česar jo lahko uporabimo kot učinkovito sredstvo za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.

Načini uporabe

Čaj oziroma prelivek iz semen jajčastega trpotca uživamo ob neurejeni prebavi, zaprtju, driski, težavah s hemoroidi, ob povišanem holesterolu in povišanem sladkorju v krvi.

V kulinariki se lahko uporabijo mladi listi jajčastega trpotca – surovi ali kuhani. Sluz, ki jo vsebuje semenski ovoj, uporabljajo kot stabilizator v sladoledu, čokoladi in drugih izdelkih. Semena lahko kalimo in kalčke uporabimo v solatah, prilogah in na številne druge načine.

Priprava čaja

Čaj oziroma prelivek iz semen jajčastega trpotca pripravimo tako, da eno čajno žličko (5 g semen) prelijemo s skodelico hladne vode in namakamo do nabrekanja. Semena lahko predhodno tudi na grobo zdrobimo.

V vodi semena nabreknejo in postanejo zelo želatinasta.

Pomembno je, da pripravek spijemo z veliko količino vode – z dodatnima dvema kozarcema vode, najbolje skupaj z obrokom.

Na kaj moram biti pozoren

Pomembno je tudi, da ob zaužitju pripravka ne zaužijemo tudi drugih zdravil. Z jemanjem drugih zdravil je potrebno počakati vsaj pol ure. V nasprotnem primeru lahko sicer pride do zakasnjene absorbcije nekaterih učinkovin.

Ustrezni dnevni odmerek droge znaša od 12 do 50 g semen in semenske lupine.

Uživanje semen jajčastega trpotca nima pogostih neželenih učinkov. V kolikor droge ne zaužijemo z zadostno količino vode (vsaj še dodatna dva kozarca vode ob obroku) lahko pride do napenjanja v trebuhu, zastoja blata v črevesju in zaprtja požiralnika ali tankega črevesa. Ob uporabi droge se pri nekaterih ljudeh pojavijo preobčutljivostne reakcije. Do alergij lahko pride ob uporabi mlete ali uprašene droge.

Jemanje pripravkov iz jajčastega trpotca se odsvetuje osebam, ki imajo bolezensko zoženje požiralnika, želodca in spodnjih delov prebavnega trakta, popolno zaporo črevesja ali težjo obliko sladkorne bolezni. Zaradi pomanjkanja dokazov o varni uporabi se pripravke odsvetuje tudi nosečnicam in doječim materam.

Previdnost ob uporabi je potrebna tudi pri sladkornih bolnikih tipa 1, saj se lahko pojavi zmanjšana potreba po odmerkih inzulina.

Gojenje jajčastega trpotca

Semena posejte v večji lonec in ga postavite v topel prostor z veliko svetlobe. Ko iz semen vzklijejo sadike, in ko so dovolj velike za rokovanje, jih prestavite v posamezne lončke.

Sadike prestavite ven na sončno lego, ko je zunaj dovolj toplo – konec spomladi ali v začetku poletja. Če imate dovolj semen, lahko setev izvedete na prostem sredi ali v pozni pomladi.

Jajčasti trpotec ima rad peščena in dobro odcedna tla ter sončna rastišča.

Glavno obdobje nabiranja semen jajčastega trpotca je od junija do oktobra. Če je le mogoče, se priporoča nabiranje v jasnih, sončnih in suhih vremenskih razmerah.

Zanimivosti

  • Največja pridelovalka jajčastega trpotca je Indija, ki proizvede kar 85 % te rastline na svetovnem trgu. Največja uvoznica semen jajčastega trpotca pa je ZDA, ki semena uporablja v farmacevtske namene in v prehrambeni industriji.
  • Egipčani so jajčasti trpotec zaradi njegovih odvajalnih lastnosti uporabljali že pred več kot 3000 leti.
  • Eden izmed angleških izrazov za jajčasti trpotec je tudi psyllium. Beseda izvira iz grške besede psyllia, kar pomeni “bolha” – izraz se nanaša na majhnost semena.
  • Semena lahko med namakanjem v vodi, zaradi vsebnosti sluzi, svoj volumen povečajo za osemkrat.

Viri

  1. Agri Farming: Isabgol Cultivation Guide
  2. Anderson, J. W., Davidson, M. H., Blonde, L., Brown, W. V., Howard, W. J., Ginsberg, H., … & Weingand, K. W. (2000). Long-term cholesterol-lowering effects of psyllium as an adjunct to diet therapy in the treatment of hypercholesterolemia. The American journal of clinical nutrition, 71(6), 1433-1438.
  3. FarmPally – plant and animal business: Psyllium Husk plant Cultivation
  4. Golden peanut: About psyllium
  5. Hannan, J., Ali, L., Khaleque, J., Akhter, M., Flatt, P., & Abdel-Wahab, Y. (2006). Aqueous extracts of husks of Plantago ovata reduce hyperglycaemia in type 1 and type 2 diabetes by inhibition of intestinal glucose absorption. British Journal of Nutrition, 96(1), 131-137. doi:10.1079/BJN20061819
  6. Kreft S., Kočevar G. N., Stoljikovski K. in sod. (2021). Sluznice. V Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin (2, 504-509). Slovensko farmacevtsko društvo.
  7. Plants for a future: Plantago ovata - Forssk.
  8. ScienceDirect: Plantago ovata
  9. Voderholzer, W. A., Schatke, W., Mühldorfer, B. E., Klauser, A. G., Birkner, B., & Müller-Lissner, S. A. (1997). Clinical response to dietary fiber treatment of chronic constipation. American Journal of Gastroenterology (Springer Nature), 92(1).
  10. Viri slik – Wikimedia: Krzysztof Ziarnek 1, 2, 3, Stan Shebs 1, 2, Jim Morefield, Danny Steven S.