Trobentica

Trobentica je znanilka pomladi, ki s svojo barvo popestri solate ter druge jedi. Tradicionalno ji pripisujejo nekaj zdravilnih učinkov, a se v zdravilne namene raje uporablja njenega sorodnika - pomladanskega jegliča.

O rastlini

Trobentica je vsem znana kot znanilka pomladi, saj je ena prvih rastlin s cvetovi, ki nas razveseli proti koncu zime ali v zgodnji pomladi. Primula vulgaris, ki spada v družino jegličevk, je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji.

Je trajnica, ki zraste do 10 cm visoko. V zemlji ima kratko koreniko iz katere poženejo listi. Listi oblikujejo pritlično rozeto, so nagubani in na spodnji strani dlakavi. V času cvetenja so listi krajši (dolgi od 3 do 6 cm), kasneje pa se povečajo. Iz korenike odganjajo tudi kratka dlakava stebla na katerih so dlakavi pritlični cvetni peclji. Iz njih izraščajo svetlo rumeni cvetovi, dolgi od 2 do 4 cm.

Kje raste

Trobentica raste na sončnih travnikih, v svetlih gozdovih, sadovnjakih, ob potokih in grmovjih. Pogosto jo najdemo na strmejših pobočjih, kjer kmetje ne uporabljajo umetnih gnojil.

Kdaj jo nabiramo

Trobentico nabiramo, takoj ko začne cveteti, zgodaj spomladi oziroma proti koncu zime. Lahko jo nabiramo tudi že v januarju, če je zima toplejša, ponavadi pa nekje od februarja do maja.

Cvetove nabiramo v suhem in sončnem vremenu, ko ni več rose.

Katere dele nabiramo

V času cvetenja nabiramo tako cvetove kot tudi mlade liste.

Korenine trobentice nabiramo jeseni ali zgodaj spomladi preden zacvetijo, ko imajo največ zdravilnih učinkovin. Nabiramo večje korenine, ki so stare že vsaj dve ali tri leta. Po nabiranju jih očistimo in posušimo za kasnejšo rabo.

Zdravilni učinki

Trobentica ima sicer dolgo zgodovino uporabe v medicinske namene, a jo danes le redko najdemo v knjigah z opisi zdravilnih rastlin. V zdravilne namene namreč v večji meri uporabljamo njenega sorodnika, ki ima več zdravilnih učinkovin - pomladanski jeglič. Tradicionalno so jo uporabljali pri zdravljenju stanj, ki vključujejo krče in bolečine.

Kljub temu v nekaterih virih najdemo, da trobentica vsebuje vitamina C in A, saponine, salicilate, grenčine, eterično olje, glikozid in flavanoide. V ljudskem zdravilstvu naj bi imela trobentica analgetične (protibolečinske), antispazmodične (odpravljajo krče gladkega mišičnega tkiva, prebavnega in urinskega trakta), diuretične in izkašljevalne lastnosti. Salicilati so sestavina aspirinov in imajo protivnetne učinke, ter znižujejo povišano telesno temperaturo.

Mladi listi in korenine, ki vsebujejo majhno količino saponinov, naj bi lajšali kašelj in prehlad, a ob prekomerni uporabi silijo na bruhanje. Posebej listi trobentice vsebujejo veliko vitamina C. Pripravki iz korenin naj bi v manjši meri zmanjšali tudi živčno napetost. Čaj iz cvetov trobentice naj bi služil tudi kot razstrupljevalec telesa - za spomladansko čiščenje.

Načini uporabe

Čaj: Posušeni cvetovi, v kolikor jih sušimo pravilno, ohranijo lepo rumeno barvo, ki dajejo čajnim mešanicam barvitost, svežino in nežen okus. Za čaj lahko uporabimo tudi mlade liste trobentice. Tradicionalno naj bi čaj iz cvetov, listov in korenin pomagal pri težavah, ki so opisane v zgornjem razdelku.

Kulinarika: Užitni so tako cvetovi kot listi trobentice. Cvetove uporabljamo predvsem za krašenje jedi kot so juhe in solate ali katerekoli druge jedi, ki jo želite z jedilnimi cvetovi barvno popestriti. Cvetovi imajo prijeten vonj in okus po medu. Listi so nekoliko bolj močnega in grenkega okusa in jih lahko skuhamo v juhah, po možnosti skupaj z drugimi divjimi rastlinami.

Iz cvetov nekateri pripravljajo tudi vino iz trobentic, ki ga pripravijo tako, da cvetove fermentirajo v vodi s sladkorjem. Iz cvetov in listov se pripravljajo tudi sirupi.

Priprava čaja

Cvetove trobentic je najbolje uporabiti v čajnih mešanicah za barvno popestritev.

Eno čajno žličko zdrobljenih zelišč (lahko tudi samo cvetove ali liste trobentice) prelijemo s skodelico vrele (150 ml) vode. Pokrit poparek naj stoji 10 minut, nato ga precedimo.

Na kaj moram biti pozoren

Uživanje pripravkov iz listov in korenin trobentice v prevelikih količinah lahko sili in vodi do bruhanja.

Da cvetovi trobentice ohranijo lepo rumeno barvo tudi po sušenju, jih moramo posušiti z umetno toploto pri 40 °C ali vsaj zelo na hitro. Na ta način se ohrani tudi več učinkovin. Ob nabiranju je potrebno biti previden, da cvetov ne tlačimo skupaj, saj jih s tem poškodujemo.

Nekateri ljudje so občutljivi na vse vrste jegličev. Znaki se kažejo kot srbenje kože in izpuščaji. V tem primeru se jim je bolje izogibati.

Zanimivosti

  • Trobentica je dobila ime po svoji cvetovih, ki so znani po tem, da lahko z njimi trobimo in privabljamo visoke piskajoče se glasove. Latinsko ime Primula pa izvira iz besede primus, ki označuje, da je ta rastlina med prvimi, ki pokukajo iz zemlje in zacvetijo (no pa seveda še zvonček). Njen angleški izraz je primrose, ki prav tako pomeni prva roža.

  • V mnogih državah je nabiranje jegličev v naravi nezakonito z namenom ohranjanja vrst.

  • Semena trobentic vsebujejo elaiosom in jih razširjajo mravlje (raztros semen s pomočjo mravelj se imenuje mirmekohorija).

  • Italija je izbrala rožnato sorto jegliča kot simbol kampanje za cepljenje proti COVID-19 za leto 2020. Razlog za njihovo izbiro rastline je bil v tem, da je trobentica ena prvih rastlin, ki naznanja pomlad in jo pozna celo vsak otrok. Njihov slogan se imenuje “Italy is reborn with a flower (Italija je prerojena s cvetlico).”

  • V anglosaškem svetu primroses predstavljajo večno ljubezen. V irski folkroli, jegliči ščitijo domove pred vilami.

  • Kraljica Viktorija naj bi pošiljala trobentice premierju Benjaminu Disraeliju, saj naj bi bile njegove najljubše rože.

Rastišča po svetu

Trobentica je doma v zahodni in južni Evropi, severozahodni Afriki in delih jugozahodne Azije.

Trobentica

Latinsko ime: Primula vulgaris

Družina: jegličevke, Primulaceae

Druga imena: bičica, brezstebelni jeglič, navadni jeglič, navadna trobentica, golček, gospodična, brkončica, digavček, frcanjka, igavec, jaglič, pobožne deklice, ovčica, pevčica, piskerc, žoltica

Možne zamenjave: pomladanski jeglič (Primula veris)

JFMAMJJASOND
 Možno gojiti doma  Raste v naravi

Ustvarjalca spletne strani

To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.

Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.

Kopiranje vsebine ni dovoljeno | Naberi si čaj ne prevzema odgovornosti za škodljive učinke pri uporabi rastlin. Pred uporabo rastlin za zdravljenje se posvetujte s strokovnjakom. | © Naberi si čaj