O rastlini

Slez ali drugo najbolj pogosto ime, ajbiš, je trajnica, ki zraste tudi do 1,5 metra visoko. Celotna rastlina je poraščena s sivimi dlačicami. Njegovi listi so jajčaste oblike, na koncu neenakomerno narezani in razdeljeni na tri do pet krp. Cvetovi poganjajo posamično ali pa po dva v zalistju v zgornjem delu stebla. Izraščajo iz zelene čase in so bele do nežno rožnate barve. Ima debelo in zelo sočno korenino, ki vsebuje veliko sluzi. Rastlina naj bi prvotno izvirala iz okolice Kaspijskega jezera, Črnega morja in vzhodne obale Sredozemskega morja.

Kje raste

Slez v naravi uspeva na vlažnih in slanih rastiščih, v nižinah, na vlažnih travnikih in pašnikih, ob živih mejah in jarkih. Rastlina zaradi svojih lepih cvetov pogosto krasi vrtove.

Kdaj ga nabiramo

Korenino sleza nabiramo od aprila do maja in nato še od septembra do novembra. Cvetove in liste nabiramo od junija do avgusta, ko rastlina cveti, najbolje dopoldan, ko vsebujejo največ učinkovin.

Katere dele nabiramo

Najbolj dragocena, zaradi svojih zdravilnih lastnosti, je korenina, za čajne mešanice pa se nabirajo tudi cvetovi in listi.

Zdravilni učinki

Slez, kot že ime pove, vsebuje veliko sluzi, ki napravijo nekakšno oblogo na površini vnetih sluznic in je zdravilen posebej za dihala in pri prehladnih obolenjih, vnetju grla, bronhitisu, vnetju ustne votline (grgramo čaj). Znanstevno je dokazano njegovo učinkovanje pri dražečem in suhem kašlju, vnetju ustne votline in grla. Čaj iz sleza pomaga tudi pri vnetjih želodčne sluznice, blažji driski in vnetju črevesja, motnji prebave, blaži bolečine v žolčniku. Pomaga pri kožnih vnetjih, zdravi afte in akne (izmivanje s čajem), vnetje spolovil in beli tok (polaganje toplih oblog), vnetje mehurja in ledvic.

Priprava čaja

Korenine operemo, narežemo na rezine in posušimo z umetno toploto. Posušene lahko tudi zmeljemo v prašek.

Dve žlički praška od korenin ali 2 žlički posušenih korenin, cvetov ali listov namakamo vsaj 4 ure v skodelici hladne vode, nato čaj segrejemo. Takšnemu pripravku pravimo prelivek, več o tem tukaj.

Druga in hitrejša možnost za optimalno izluženje sluzi je, da dve čajni žlički sleza (korenin, cvetov ali listov) namakamo v 60 stopinj vroči vodi za 8 minut.

Drugi načini uporabe

  • V kulinariki - mlade liste pripravimo kot zelenjavo, korenine starejših rastlin sleza uporabimo namesto krompirja.

  • Za umivanje in obloge pri kožnih vnetjih.

  • Kot tople obloge - pri belem toku, vnetju splovil, pri bolečem grlu in prehladu (obloge polagamo na vrat).

Na kaj moram biti pozoren

  • Pri sušenju in shranjevanju slez pogosto splesni, zato ga moramo posušiti hitro in ga hraniti na zelo suhem prostoru.

Zanimivosti

  • Če bi slez predolgo kuhali, bi dobili gosto zmes - močnik.

  • Rodovno ime Althaea izvira iz grške besede “althein”, ki v prevodu pomeni zdraviti, oziroma celiti.

  • Ajbiš je za gojenje priporočal že Karel Veliki. Od 9. stoletja naprej pa se je znašel na vsakem samostanskem vrtu.

Rastišča drugod po svetu

Razširjen je v nekaterih delih vzhodne Azije in v vzhodnejših delih Evrope.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide].(2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka].(2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka].(2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  5. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  6. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac].(2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.