Pelin, sladki

O rastlini

Sladki pelin je enoletnica, ki spada v isti rod kot navedni pelin in pehtran – Artemisia. Zraste od 30 do 200 cm visoko in se razraste precej na široko, da spominja na grmiček. Steblo je gladko, pokončno in razvejano, njegova zelena barva s časom nekoliko porjavi.

Listi sladkega pelina so dolgi od 3 do 5 cm in so z globokimi zarezami razdeljeni na dva ali tri majhne lističe. Zdravilna rastlina ima majhne in okrogle zeleno-rumenkaste cvetove, ki imajo premer od 2 do 2,5 mm. Cvetovi so podobni cvetovom navadnega pelina.

Za sladki pelin je značilen sladkast vonj, njegov okus pa je grenak.

Sladki pelin izvira iz Azije. Kitajci naj bi ga uporabljali že tisočletja, na naša tla pa naj bi ga pripeljali Turki.

Kje raste?

Pri nas raste sicer tudi v naravi, a ga navadno za uporabo gojimo.

Sladki pelin ima rad sončne in tople pogoje za rast. Njegova najbolj optimalna temperatura za rast znaša od 20 do 25 °C. Odrasla rastlina je precej odporna na različne podnebne razmere. Kljub temu, da se rastlina lahko prilagodi različnim vrstam tal, je najboljša takšna zemlja, skozi katero voda hitro odteče.

Kdaj nabiramo sladki pelin?

Sladki pelin nabiramo na začetku cvetenja, ko nastanejo prvi cvetni brsti – nastavki cvetov, saj ima takrat največjo vsebnost artemizinina. To je ponavadi avgusta ali septembra in je odvisno od lege rastišča.

Pomembno je, da ga nabiramo v suhem in sončnem vremenu, ko rastlina vsebuje največ zdravilnih učinkovin.

Katere dele nabiramo?

Nabiramo celotno rastlino pri kateri odstranimo debela stebla rastline, liste sladkega pelina s cvetnimi brsti pa uporabimo za sušenje ali nadaljno predelavo. Zaželjeno je, da listov pred sušenjem ne poškodujemo ali raztrgamo/razrežemo na majhne dele.

Sušenje rastline

Temperatura med sušenjem ne sme presegati 40 °C, saj bi sicer njegova glavna zdravilna učinkovina – artemizinin izhlapel in se izgubil v zraku. Liste shranjujemo cele, zdrobimo jih šele tik pred pripravo čaja, saj tako ohranimo največ učinkovin.

Zdravilni učinki

Sladki pelin vsebuje vsaj 20 zdravilnih učinkovin, ki pomagajo pri številnih zdravstvenih obolenjih. Najbolj proučevani so njegovi pozitivni učinki na malarijo. Zdravljenje z njegovo najbolj pomembno zdravilno učinkovino artemizinin namreč močno zmanjša smrtnost pri bolnikih z malarijo.

Raziskujejo tudi njegove protirakave učinke. Artemizinin in njegovi derivati imajo citotoksični učinek proti različnim vrstam rakavih celic. Zdravilna učinkovina artemizinin v kombinaciji z železom tvori proste kisikove radikale, ki uničujejo rakaste celice. Takšen učinek so do sedaj zasledili na celičnih linijah raka dojke, trebušne slinavke, debelega črevesa, centralnega živčnega sistema, pljuč, prostate, jajčnikov in kože. Priporoča se njegovo uživanje kot podpora pri klasičnemu zdravljenju raka.

Sladki pelin pomaga tudi pri številnih drugih boleznih in težavah. Pomaga pri prehladu, gripi, virusnih obolenjih, pri zdravljenju zlatenice (bolezni jeter), pri herpesu in glivicah, pri težavah s prostato ter blaženju trebušnih krčev.

Sladki pelin vsebuje učinkovino kvercetin, ki deluje protivnetno, antibakterijsko in protiglivično. Luteolin ima vlogo antioksidanta in prav tako deluje protivnetno. Sladki pelin deluje proti širokemu spektru parazitov.

Pomaga ženskam med menstruacijo, saj blaži menstrualne krče in uravnava neurejeno menstruacijo.

Znižuje povišano telesno temperaturo, znižuje raven krvnega sladkorja pri diabetikih in krepi imunski sistem.

Načini uporabe

Čaj se uporablja za preventivo in povečanje imunske odpornosti in za podporo pri zdravljenju prehlada, gripe, virusnih obolenj, trebušnih in menstrualnih krčev in za zniževanje telesne temperature.

Hidrolat sladkega pelina se lahko uporablja kot zdravilno kuro, pri kateri zmešamo 1 dl hitrolata v 9 dl vode in tekočino zaužijemo preko dneva po požirkih. To delamo 4 dni, nato sledi dvo-dnevni premor. Po enem mesecu naredimo 1 teden premora pred novo kuro. Takšna terapija naj traja največ 3 mesece.

Nega kože: Hidrolat sladkega pelina lahko uporabimo kot naravni tonik za čiščenje kože, odpravljanje aken, za tonik po britju, pripravo krem in mil, dodatek h kopelim in za preprečevanje herpesa (namažemo na mesto, kjer začenja nastajati herpes).

Mazila iz sladkega pelina pomagajo pri bolečinah v sklepih.

Za podporo pri zdravljenju raka se priporoča uživanje kapsul artemizinina, tinkture ali eteričnega olja sladkega pelina, saj je vrednost zdravilnih učinkovin v takšnih pripravkih mnogo večja kot pri čaju. Uničenje rakavih celic naj bi bilo najbolj učinkovito v kombinaciji s kapsulami železa in vitamina C.

Pri menstrualnih krčih uporabimo eterično olje, ki ga vmasiramo po trebuhu, na mestu krčev.

Šopek listov s cvetovi sladkega pelina obesimo na vrvico, ki nam bo služil kot sredstvo za odganjanje mrčesa. Za odganjanje mrčesa lahko uporabimo tudi hidrolat sladkega pelina, ki ga nanesemo na kožo kot repelent.

Inhalacije: 2 kapljici eteričnega olja sladkega pelina kanemo v 2 dl vrele vode in vdihavamo.

Odišavljenje prostora: obesimo vejice svežega sladkega pelina ali kanemo 2 kapljici eteričnega olja v uparjalnik in za rezultat uživamo v prijetnih vonjavah sladkega pelina.

Priprava čaja

Čaj iz sladkega pelina lahko pripravimo na dva načina.

Čajni poparek: 1 ali 2 čajni žlički posušenega in zdrobljenega zelišča prelijemo z 2 dl (eno skodelico) vroče, a ne vrele vode. Pustimo stati 10-12 minut, nato čaj precedimo. Takšen pripravek lahko pijemo dvakrat dnevno.

Čajni prelivek: 1 do 2 žlički posušenih listov sladkega pelina namočimo v 2 dl vode za 12 ur. Skodelico ali posodo pustimo pokrito na sobni temperaturi. Po tem času lahko čaj segrejemo do 60 °C in ga šele nato precedimo. Takšen način priprave je bolj primeren, saj se izloči več artemizinina.

Lahko pa uporabimo oba recepta za pripravo čaja. Najprej pripravimo prelivek, nato pa vzamemo odcejano zelišče in iz njega še enkrat pripravimo čaj, vendar tokrat čajni poparek. Ko se poparek ohladi, lahko obe pripravljeni tekočini med seboj mešamo in jo pijemo preko dneva.

Pomembno je, da čaja, oziroma vode, v katero damo zelišče, nikoli ne pregrejemo nad 70 °C, saj lahko zaradi visokih temperatur izgubimo zdravilne učinkovine.

Na kaj moram biti pozoren

Sladki pelin vsebuje velike količine cvetnega prahu, zato utegne dražiti ljudi, ki so alergični na cvetni prah.

Sladkorni bolniki morajo biti še posebej previdni pri uporabi sladkega pelina, saj rastlina zniža raven sladkorja v krvi zaradi česar lahko pride do nastanka hipoglikemije – stanja ko je raven sladkorja v krvi nižja od normalne.

Pred uporabo sladkega pelina za zdravljenje se je potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom. To velja predvsem za tiste, ki jemljejo kakšna zdravila zaradi katerih lahko v kombinaciji s sladkim pelinom privede do neželjenih stranskih učinkov.

Gojenje sladkega pelina

Ker je sladki pelin enoletna rastlina pomeni, da jo je potrebno posejati vsako leto znova. Čas od sajenja rastline do pobiranja sladkega pelina znaša od 190 do 240 dni.

Sladki pelin sejemo v sejalne lončke ali v korita v zgodnjih spomladanskih mesecih, proti koncu februarja ali marca. Ker so semena zelo drobna, jih je najbolje posejati samo po površini zemlje, brez zakopavanja v globino. Nato po površini zemlje s cedilom ali presejalnikom za moko nasujemo nekaj zemlje ali drobnega rečnega peska.

Vodo je na začetku najbolje dodajati samo v podstavek od lončka ali korita (zato morata biti nekoliko nižja), tako da zemlja vleče vlago navzgor. Če bi vodo zlivali po zemlji, bi to lahko poškodovalo izredno nežno rastlinico oziroma sadiko, ki se nato ne bi več pobrala. Po vrhu lončka ali korita namestimo prozorno folijo za živila, saj na ta način preprečimo izgubo vlage v zemlji. Takšen način zalivanja ohranjamo dokler ne zraste vsaj za 3 do 4 cm.

Lončke ali korito postavimo na sončno mesto, najbolje ob oknu in v prostor, ki ima temperaturo okrog 21 °C, a ne zraven radiatorja. Ko rastlina vzklije, se začne obračati proti soncu in zaradi teže njenih listkov, lahko pade in se ne pobere. Zato je pomembno da lončke ali korito dvakrat na dan obračamo, da bodo sadike ostale pokončne.

V hladnejših mesecih jih torej hranimo v notranjih prostorih, šele maja sadike prenesemo na vrt, ko ni več verjetnosti za pozebo.

Rastlino je najbolje saditi v vrste, saj to olajša pletje. Priporočljivo je saditi 1 sadiko na kvadratni meter zemlje. Ker rastlina zelo hitro raste, ji je potrebno omogočiti oporo na katero se bo razraščeni sladki pelin lahko naslonil.

Potreba po gnojenju sladkega pelina je izjemno nizka in ga v resnici niti ni potrebno gnojiti. Če pa se za to odločite, kot osnovno gnojilo dodajajte kalij, saj ga rastlina privzema skozi celotno rast, v obdobju razvejanja je lahko koristen dušik, med fazo cvetenja pa fosfati. Ravno gnojenje s fosfati lahko privede do večje vsebnosti zdravilne učinkovine artemizinina.

Zanimivosti

Kitajska znanstvenica dr. Tu Youyou je leta 2015 za odkritje zdravilne učinkovine artemizinina v sladkem pelinu prejela Nobelovo nagrado za medicino.

Sladki pelin naj bi na evropska tla pripeljali Turki, ki so med časom svojih osvajalskih pohodov rastlino uporabljali za zdravljenje bolnih vojakov.