O rastlini

Šentjanževka je ena najbolj znanih zdravilnih rastlin pri nas katere zdravilne učinke potrjujejo številne raziskave. Rastlina je trajnica z vretenasto razraslo koreniko. Njeno pokončno dvorobo steblo lahko v višino zraste do 70 cm in se na zgornji tretjini razveji.

Ima ovalno jajčaste, eliptične liste, ki so skoraj brez pecljev, nasprotno nameščeni in po površini nekoliko prosojno pikčasti.

Cvetovi so zlato rumene barve, zvezdaste oblike in sestavljajo gosta metličasta socvetja. Rastlina ima pet zelenih čašnih listov in pet rumenih venčnih listov. Ko rumene cvetove zmečkamo, se le ti rdeče obarvajo, kar je lahko pokazatelj tega, da smo nabrali pravo rastlino.

Kje raste

Šentjanževka raste na suhih travnatih pobočjih, na apnenčastih tleh, ob gozdovih, poteh in grmičevjih. Rada ima prisojne in suhe lege.

Razširjena je po vsej Evropi, razen na skrajnem severu.

Kdaj jo nabiramo

Šentjanževko nabiramo od junija do avgusta, še najbolje pa takrat, ko ravno začne cveteti, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Nabiramo jo v opoldanskih urah ob sončnem in toplem vremenu.

Katere dele nabiramo

Nabiramo samo cvetoče dele šentjanževke. Odrežemo zgornji del rastline, približno 15 cm dolge poganjke. Največ zdravilnih učinkovin namreč vsebujejo cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij.

Zdravilni učinki

Šentjanževka vsebuje številne učinkovine, med drugim eterično olje, flavonoide, čreslovine, hipericin, hiperforin, fenolne kisline, ksantone in biflavone. Hipericin je spojina, ki daje šentjanževemu olju rdečo barvo in se nahaja v temnih pikah, ki jih vidimo na robu zelenih listov in na venčnih listih. Hiperforin je po mnenju večih avtorjev najbolj pomemben za antidepresivno delovanje. Eterično olje se nahaja v žlezah, ki jih lahko vidimo že s prostim očesom, kot majhne prozorne pike na venčnih in stebelnih listih.

V tradicionalni medicini se šentjanževka uporablja kot prvo pomoč pri sončnih in drugih opeklinah, bolečinah v mišicah, površinskih ranah, udarcih in kot sredstvo za zaščito pred soncem, kar sicer ni priporočljivo zaradi hipercina, ki lahko povzroči preobčutljivost na sončno svetlobo.

V sodobni medicini šentjaževka velja za eno najbolj raziskanih zdravilnih rastlin. Narejenih je bilo ogromno študij, ki potrjujejo njeno učinkovitost pri blagih do srednje težkih depresivnih stanjih. Značilni znaki, ki takšna stanja spremljajo so potrtost, pomanjkanje energije, izguba zanimanja, razdražljivost in nerazpoloženje. Prednost šentjanževih pripravkov je v tem, da je učinek primerljiv s sinteznimi antidepresivi, in da imajo manj neželenih stranskih učinkov v primerjavi s sinteznimi. Do antidepresivnega učinka šentjanževke pride zaradi medsebojnega farmakodinamičnega delovanja različnih učinkovin te rastline. Biokemijski modeli iz študij kažejo na to, da učinkovine v šentjanževki zavirajo ponovni privzem živčnih prenašalcev – dopamina, noradrenalina in adrenalina. Po določenem času pride do tega, da se v možganih poveča število receptorjev za živčne prenašalce.

Šentjanževka je primerna tudi za zunanjo uporabo. Zelo cenjeno je šentjanževo olje, ki vsebuje zdravilne učinkovine pridobljene iz rastline. Šentjanževo olje je zelo primerno za nego suhe in razpokane kože ter za lajšanje nekaterih težav povezanih s kožo – na primer za lajšanje sončnih opeklin, oteklin, oparin, ran in kožnih vnetij. Posebej primerna je za nego kože poleti, ko je ta še toliko bolj obremenjena zaradi sonca. Lahko jo uporabimo tudi pri težavah s hemoroidi, vnetja moških in ženskih spolovil in ob razdraženosti kože po piku žuželke.

Raziskave o šentjanževki so potrdile njeno protibolečinsko (primerno za bolečine v mišicah), protivirusno, protivnetno, protibakterijsko, protirakavo in številna druga delovanja.

Šentjanževka deluje tudi na prebavila in izločala. Pomaga pri občutljivem in vnetem želodcu ter dvanajstniku, spodbuja delovanje prebavnih žlez ter spodbija apetit. Deluje diuretično, saj spodbuja delovanje ledvic in s tem vpliva na povečan pretok urina.

Rastlina je lahko v pomoč ženskam v menopavzi, ki imajo težave z nekaterimi prej opisanimi simptomi – pomanjkanje energije, razdražljivost, nespečnost in potrtost.

Načini uporabe

Čaj ali poparek je primeren ob blažjih stanjih potrtosti, psihične izčrpanosti, brezvoljnosti, splošnem slabem počutju, pomanjkanju apetita, nespečnosti in kot podpora čustvenemu ravnovesju. Koristen je tudi ob želodčnih težavah. Spijemo lahko do tri skodelice čaja dnevno.

Farmacevtski pripravki za zdravljenje: Za bolj resna depresivna stanja pitje čaja običajno ne zadošča, saj so potrebne višje koncentracije učinkovin z večjimi zdravilnimi učinki. V tem primeru se je potrebno poslužiti farmacevtskih pripravkov z znano vsebnostjo učinkovin in pripravek uporabljati v skladu z navodili iz lekarne.

Za lajšanje blage do srednje težke depresije je potrebno redno nekajtedensko jemanje predpisanih odmerkov zdravila, saj učinek nastopi šele po treh do štirih tednih rednega jemanja. V kolikor po štirih do šestih tednih ni opaziti učinka ali pa se stanje še poslabša, je potrebno prenehati z jemanjem zdravila in se o nadaljnjem zdravljenju posvetovati z zdravnikom.

Tinktura je alkoholni izvleček, kjer so učinkovine šentjanževke bolj koncentrirane, saj rastlino namakamo v alkoholu. Tinkturo iz šentjanževke lahko uporabljamo za predhodno naštete simptome. V tem primeru kapljice tinkture nakapljamo v vodo.

Šentjanževo olje je tradicionalno sredstvo za nego suhe in razpokane kože, za celjenje ran ter za lajšanje opeklin, oparin in oteklin. Olje na prizadeti del kože nanesemo večkrat dnevno. Olje šentjanževke lahko na kožo nanesemo po sončenju, ko ne gremo več na dnevno svetlobo, nikakor pa ga ne uporabljamo namesto zaščitnega faktorja, saj nas ne bo ščitilo pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem. Nekaj kapljic šentjanževega olja lahko damo v kopel, ki bo na nas delovala pomirjajoče.

Ker je priprava zares preprosta, lahko šentjanževo olje naredimo sami doma po naslednjem receptu. Za pripravo potrebujemo 200 gramov svežega cvetja in 1 liter olivnega olja.

Priprava šentjanževke v olivnem olju: Cvetje stolčemo, zalijemo z olivnim oljem in pripravek namakamo od štiri do šest tednov v steklenici ali kozarcu. Pripravek postavimo na sonce ali nekam na toplo, na primer v kuhinjo in ga vmes večkrat pretresemo. Prvi teden naj bo kozarec ali steklenica pokrita z gazo, da lahko voda iz zelišča izhlapeva. Ko je olje pripravljeno, postane rubinasto rdeče barve. Odcedimo ga v novo steklenico in le to hranimo v hladnem in temnem prostoru.

Iz listov in cvetov šentjanževke lahko pridobimo različna barvila. Rdečo pridobimo z namakanjem rastline v olju ali alkoholu za dlje časa. Rumeno barvo dobimo ob namakanju v vroči vodi.

Priprava čaja

Dve čajni žlički zdrobljene rastline prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5 - 7 minut, nato ga precedimo.

Na dan lahko spijemo do tri skodelice sveže pripravljenega čaja iz šentjanževke.

Na kaj moram biti pozoren

Šentjanževka vpliva na presnovo nekaterih drugih zdravil, zato velja splošno pravilo, da šentjanževke ne smemo sočasno jemati z drugimi zdravili, oziroma smemo tako ravnati samo po posvetu z zdravnikom. Pomembno je, da šentjanževke ne uživamo skupaj z zdravili za:

  • preprečevanje krvnih strdkov,
  • zaviranje imunskega sistema po presaditvi organov,
  • za zdravljenje okužbe s HIV,
  • zdravljenje depresije (poveča se tveganje za resne neželene učinke),
  • uravnavanje plodnosti (kontracepcijske tabletke – njihova učinkovitost se lahko zmanjša)
  • srce in ožilje
  • raka
  • številne druge bolezni in težave.

Z jemanjem šentjanževke je potrebno prenehati vsaj 10 dni pred predvidenim operativnim posegom.

Šentjanževka je sicer učinkovita in varna rastlina za uporabo, ki jo ljudje dobro prenašajo. Neželeni učinki so zato redki in blagi. Lahko se pojavijo prebavne motnje, glavobol, nemir, utrujenost, slabost, preobčutljivostne reakcije na koži.

Preobčutljivost na svetlobo ali fotosenzibilizacija se kaže na koži kot nekakšna rdečina, ki je podobna sončnim opeklinam. Po ocenah naj bi do takšnega pojava prišlo šele ob 30x večjem odmerku šentjanževke od tistega, ki se ga uporablja za zdravljenje. K občutljivosti na svetlobo ob uporabi šentjanževke so bolj nagnjeni ljudje s svetlo poltjo in kožnimi obolenji, ki ravno tako prekomerno uživajo šentjanževko. Pomembno je tudi, da šentjanževega olja ne nanašamo na kožo, ko smo v stiku s sončno svetlobo (na primer med sončenjem), saj hipericin, ki je prisoten v rastlini, pri občutljivih ljudeh povzroči fotosenzibilnost.

Šentjanževega olja ne smemo uporabljati kot nadomestek za sončno kremo z zaščitnim faktorjem, saj le ta kože ne ščiti pred škodljivimi vplivi UV sevanja.

Zaradi pomankljivih podatkov o varnosti se uporaba šentjanževke ne priporoča nosečnicam, doječim materam in otrokom mlajšim od 18 let.

Med jemanjem pripravkov iz šentjanževke je odsvetovano uživanje alkoholnih pijač.

Depresija, o kateri je bilo v tem članku veliko povedanega in katere lažjo obliko lajša šentjanževka, je resno stanje, ki lahko vodi v težnjo po končanju svojega življenja. V kolikor pri sebi ali bližnjemu prepoznate znake depresije (otožnost, tesnoba, motnje spanja, razdražljivost, utrujenost, nezanimanje za prej prijetne dejavnosti, težave s spominom in koncentracijo, občutek krivde, nemoči in nesmisla, misli o samoškodi in samomoru), nemudoma poiščite pomoč. Ob resnem stanju nikakor ne poskušajte sami zdraviti depresije. Šentjanževka ni primerno nadomestilo za zdravljenje s pomočjo strokovnjaka, zato ne odlagajte z obiskom le tega. Raziskave kažejo, da je za uspešno zdravljenje depresije najbolj pomembno sodelovanje med bolnikom in odgovornim za zdravljenje – psihološka podpora ob morebitni uporabi antidepresiva, ki je lahko naravnega ali sinteznega izvora.

Zanimivosti

  • Preobčutljivost na svetlobo so opazili pri živalih (na primer govedu, ovcah, konjih), ki so se pasle na površinah z večjo količino šentjanževke. Na delih telesa brez dlake so se jim pojavili izpuščaji, ki so posledica sočasne izpostavljenosti soncu in krmljenja s šentjanževko.

  • V Nemčiji, kjer je uporaba šentjanževke še posebej razširjena, se lahko dobi zdravilo za zdravljenje depresije iz šentjanževke v lekarnah na recept. V Sloveniji je tudi možno kupiti zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček šentjanževke.

  • Različne legende o tej zdravilni roži pričajo o tem, da ima šentjanževka res dolgo zgodovino uporabe. Nekoč je veljalo, da šentjanževka še posebej dobro učinkuje proti zlim duhovom in drugim nesrečam, če jo trgamo ob poletnem sončnem obratu, oziroma kresu. Verjeli so, da jim bo rastlina pomagala najti ljubega, ozdraviti bolezni in odvrniti strele. Fantje in dekleta so si vejice šentjanževke dajali v čevlje ali žep, saj so verjeli, da bodo tako postali bolj privlačni. Po krščanski legendi naj bi šentjanževka zrasla iz kapljic krvi Janeza Krstnika.

Viri

  1. Ašič, S. in Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Avogel: Pazljivost pri uporabi šentjanževke
  3. Babičina najboljša domača zdravila [prevedla Marjana Samide] (2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  4. Beiser, R. [prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  5. Gorenjske lekarne: Šentjanževka
  6. Kreft S., Kočevar G. N., Stoljikovski K. in sod. (2021). Centralni živčni sistem. V Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin (2, 50-55). Slovensko farmacevtsko društvo.
  7. Kremer, B.P. [prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  8. National Center for Complementary and Integrative Health: St. John’s Wort and Depression: In Depth
  9. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  10. Mayo Clinic: St. John’s wort
  11. Plants for a future: Hypericum perforatum - L.
  12. Schmidt, I. [prevedel Franc Rac] (2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  13. Viri slik – Pixy: Jospeh Almendarez; Slovenska flora: Benjamin Zwittnig; Wikimedia: Otto Wilhelm