O rastlini

Rožmarin je zimzeleni polgrm, ki raste po celem Sredozemlju. Njegova stebla, ki v višino zrastejo do 200 cm, so olesenela, cvetijo pa samo mladi poganjki od marca do junija.

Cvetovi so rahlo vijolične do modre barve, včasih tudi rožnati ali beli. Listi rožmarina pa so usnjati, rahlo dlakavi in igličasti, na zgornji strani temno zeleni, spodaj sivi.

Kje raste

Rožmarin v naravi raste v Sredozemlju, pri nas na kamnitih pobočjih na Primorskem. Tam je velikokrat gojen za okras in v živih mejah.

V drugih pokrajinah pa je rožmarin gojen v lončkih, saj ga pozimi rado pozebe. Za rast potrebuje veliko svetlobe in toplote.

Kdaj nabiramo rožmarin

Liste rožmarina lahko nabiramo skozi celo leto, tudi pozimi, medtem ko mlade poganjke nabiramo od marca do junija.

Katere dele nabiramo

Nabiramo posamezne rožmarinove liste (iglice), spomladi pa tudi celotne poganjke (zgornjih 10 cm).

Zdravilni učinki

Rožmarin vsebuje eterično olje (glavne sestavine so cineol, borneol, bornilacetat, kafra in kamfen), rožmarinske kisline, flavone, diterpensko karnozolno kislino in triterpenske kisline, ki dajejo rožmarinu zdravilne lastnosti.

V ljudskem zdravilstvu se rožmarin uporablja vse od prebavnih motenj, glavobola, izčrpanosti, omotice pa do krepitve možganov in s tem spomina, kar v literaturi ni dokazano.

Predvsem eterično olje v rožmarinu vpliva na zmanjšanje krčev v prebavnem traktu in s tem na lajšanje vetrov, napihnjenosti in napenjanja. Spodbuja izločanje sokov, kar vpliva na povečanje apetita in izločanje žolča kar pospeši prebavo.

Ima spazmolitični učinek, kar pomeni, da vpliva tudi na sproščanje gladkih mišic in s tem na menstrualne krče.

Kot diuretik ima vpliv na povečano izločanje seča.

Rožmarin pospeši prekrvavitev in se ga lahko uporablja zunanje pri motnjah prekrvavitve in tudi za lajšanje revmatskih in mišičnih bolečin.

Njegov tonični učinek pozitivno vpliva na utrujenost, saj nekoliko dviguje razpoloženje in hkrati pomirja napetost.

Načini uporabe

Čaj ali poparek iz rožmarinovih listov se uporablja za prebavne težave, trebušne in menstrualne krče, urejanje menstruacije, za izločanje seča in pomirjanje napetosti.

Čaj iz rožmarinovih listov lahko pijemo dvakrat do trikrat dnevno.

Prevretek za kopel si lahko pripravimo pri motnjah v prekrvavitvi ter pri mišičnih in sklepnih bolečinah.

V enemu litru vode namakamo 50 g rožmarinovih listov do vretja in še malo dlje. Pokrito pustimo, da se namaka še do 30 minut, nato pa prevretek precedimo in ga dodamo kopeli. V kopeli se namakamo do 20 minut kar lahko ponovimo dvakrat tedensko.

Rožmarinovo olje se zaradi njegovih zdravilnih lastnosti dodaja v mazila za revmatična obolenja, mišične bolečine in za izboljšanje prekrvavitve. Vmasiranje olja v boleče predele glave lahko pomaga pri umirjanju glavobola.

V kulinariki je rožmarin že od nekdaj cenjena začimba in del številnih receptov, predvsem v francoski in italijanski kuhinji. Rožmarin je dober za začinjenje mesnih jedi in jedi s paradižnikom, gobami, jajčevcem, za ribje marinade in jedi z z več maščobami. Je tudi sestavina nekaterih likerjev, na primer benedektinca.

Če želimo aromo rožmarina v olivnem olju, dve vejici zelišča namočimo za dva tedna v olivno olje. Olivno olje z rožmarinom lahko uporabljamo za začinjanje jedi pri katerih želimo poudariti aromo po rožmarinu – za testenine, solate in rižote.

Pripravimo lahko tudi rožmarinovo vino. Recept zanj je sledeč: namakamo 20 g rožmarinovih listov v enem litru vina. Po petih dneh namakanja in vmesnem pretresanju steklenice, vino precedimo.

V kozmetiki se eterično olje uporablja za kreme, mazila, mila, šampone in balzame za lase. Kot dodatek v lasjonih za lase naj bi pomagal preprečiti prezgodnjo plešavost.

Priprava čaja

Rožmarinov čaj pripravimo tako, da dve žlički zdrobljenih listkov rožmarina prelijemo s skodelico vroče vode. Pokrit poparek naj stoji 15 minut, nato ga precedimo.

Za pripravo čaja lahko uporabimo tako sveže kot posušene liste rožmarina.

Na kaj moram biti pozoren

Ker ni ustreznih podatkov o varnosti uporabe pri otrokih, se priporoča uporaba rožmarinovih listov zgolj pri odraslih in otrokih nad 12. letom starosti.

Prav tako ni ustreznih podatkov o varnosti pripravkov iz rožmarina za nosečnice, zaradi česar se uporaba odsvetuje. V nekaterih virih navajajo celo tako močno delovanje rožmarina na maternico, da lahko v prvih mesecih nosečnosti izzove splav.

Neželeni učinki – rožmarin lahko povzroči preobčutljivostno reakcijo na kožo in dihala. V kolikor ima posameznik astmo ali oslovski kašelj rožmarina ne sme uporabljati pri inhalacijah, saj lahko le ta povzroči spazem (krč) dihalnih poti. Prav tako se rožmarina ne priporoča osebam, ki imajo zaporo žolčevoda, obolenje jeter, žolčne kamne in druga obolenja žolčnih poti. Zaužitje večje količine rožmarinovega eteričnega olja lahko povzroči želodčno-črevesno in ledvično vnetje. Pri osebah z epilepsijo lahko rožmarin izzove epileptični napad.

Gojenje rožmarina – rastlina ne potrebuje zelo kvalitetne zemlje, niti gnojenja. Najbolj uspeva na sončnih, apnenčastih in dobro odcednih tleh. Kdaj pa porežemo rožmarin? Za bujnejšo rast rastlino porežemo po tem, ko že odcveti.

Zanimivosti

  • V prevodu rožmarin pomeni morska rosa.

  • Rožmarin so kot zelišče in začimbo gojili že Stari Grki in Rimljani. Rimljanom naj bi predstavljal simbol regeneracije, neminljivosti in pomlajevanja. Zaradi tega je bil posvečen Afroditi, boginji ljubezni, v starem Rimu pa Veneri, saj so verjeli, da daje večno mladost in lepoto.

  • V srednjem veku so rožmarin predvsem zaradi njegovih grenčin priporočali pri prebavnih težavah. Iz njega so destilirali tudi parfum s katerim so odišavljali neprijetne vonjave.

  • V preteklosti so verjeli, da naj bi rožmarin ljudi odvračal od nesreče, zato so vejice polagali na ceste, z njimi krasili ženina in nevesto, jih dajali celo v krste in zibelke. V nekaterih virih pa navajajo naj bi to počeli iz ljubezni do svojca ob slovesu ali prihodu otroka na svet.

  • Proti koncu srednjega veka je veljal za sredstvo proti staranju. Takšno sporočilo je pošiljala madžarska kraljica Elizabeta iz 14. stoletja, ki naj bi se z rožmarinovo tinkturo tako pomladila, da se je vanjo zaljubil mlad poljski kralj.

  • Iz listov in cvetov rožmarina lahko pridobimo rumeno-zeleno barvilo.

  • Z destilacijo pridobimo 1 kg rožmarinovega eteričnega olja iz 200 kg cvetočega rožmarina.

  • Obstaja več vrst rožmarina. Med gojenimi je priljubljen plazeči rožmarin (sorta Rosmarinus Prostratus ali odprti rožmarin), ki služi kot odlična prekrivna rastlina za utrjevanje podlage.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J. (2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila [prevedla Marjana Samide] (2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R. [prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Farmedica: Rožmarin
  5. Farmafans: Sorte rožmarina
  6. Gorenjske lekarne: Rožmarin, navadni
  7. Kremer, B.P. [prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  8. Pomurske lekarne: Rožmarin, navadni (Rosmarinus officinalis)
  9. Plants for a future: Rosmarinus officinalis - L.
  10. Nikolčič, T. (2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  11. Schmidt, I. [prevedel Franc Rac] (2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  12. Viri slik – Needpix: Makamuki0; Pixabay: SoFuego; Pxhere: 1, 2, 3; Pixy: Claudie Mcmichael; Wikimedia: Franz Eugen Köhler