Rman, navadni

O rastlini

Rman je trajnica, ki zraste do 60 cm visoko. Njeni (umazano) beli cvetki, ki so včasih celo rožnatih odtenkov, so razvrščeni v kobulih. Če jih zmečkamo med prsti, imajo nekoliko neprijeten vonj. Njeni listi so peresasto deljeni in suličasti, le ti poženejo prvi in sicer zgodaj spomladi. Steblo je pokončno, čvrsto, lesnato in raste iz plazeče korenike.

Kje raste

Rman raste na suhih in obdelanih travnikih, pašnikih, meliščih in ob poteh. Razširjen je povsod po Sloveniji. Lahko ga gojimo tudi na vrtu.

Kdaj ga nabiramo

Rman nabiramo od junija do oktobra, ko je rastlina v polnem cvetu. Za nabiranje so najbolj primerni topli in suhi dnevi okrog opoldanske ure.

Katere dele nabiramo

Vsi deli rastline so aromatični, a najpogosteje nabiramo rmanove cvetove ter liste. Odrežemo le zgornji del rastline – približno 15 cm dolge cvetoče poganjke.

Zdravilni učinki

Rman vsebuje eterično olje, grenčine, flavonoide, glikozide, vitamine (askorbinsko in folno kislino), čreslovine, izovalerijansko in salicilno kislino, saponine in številne druge zdravilne učinkovine. Iz njega so izolirali več kot 100 zdravinih učinkovin. V raziskavah so odkrili, da ima rman antioksidativne, protimikrobne, protivnetne, spazmolitične (proti krčem), hemostatične in antispermatogene (blokira spermatogenezo) učinke.

V ljudskem zdravilstvu se ga uporablja za lajšanje težav z dihali, ob gripi in prehladu ter za zniževanje povišane telesne temperature. Rman povečuje znojenje in količino nastalega seča (diuretik). Zaradi svojih uroantiseptičnih lastnosti razkužuje sečila.

Uporablja se ga ob prebavnih težavah (driska, napenjanje, črevesni vetrovi). Grenčine, ki so prisotne v rmanu spodbujajo izločanje sline, želodčnega soka in pospešijo tudi odvajanje žolča. Vplivajo tudi na apetit, zato rman vzbuja tek.

Ahilein v rmanu zaustavlja krvavitve, zato je uporaben tudi pri hemoroidih. Čreslovine podpirajo protivnetne snovi zaradi česar pride do hitrejšega celjenja ran. Z njim izpiramo rane, udarnine, pike žuželk in lajšamo bolečino ob zobobolu.

Rman je še posebej učinkovit pri lajšanju menstrualnih krčev, ki jih spremljajo še bolečine v spodnjem delu križa, saj flavonoidi in azulen spoščata gladke mišice. Ureja pa tudi premočno in šibko menstruacijo ter izostanek menstruacije.

Alkaloidi v rmanu znižujejo povišan krvni tlak in povišano telesno temepraturo. Rman znižuje tudi povišan holesterol.

Deluje nekoliko pomirjevalno in pomaga, da zvečer lažje zaspimo.

Načini uporabe

Čaj ali poparek uporabljamo za dihala, ob prehladu, povišani telesni temperaturi, za želodčne in prebavne težave, menstrualne krče (dobro je piti čaj že nekaj dni pred menstruacijo), pospešeno odvajanje vode in potenje, hemoroide, povečanje apetita, zniževanje krvnega tlaka in holesterola, za pomirjanje napetosti pred spanjem. Spijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Z ohlajenim poparkom spiramo rane, udarnine in pike žuželk ter ga grgramo ob zobobolu (na boleče mesto lahko položimo tudi svež rmanov list za takojšnjo lajšanje bolečine).

Tinktura: Iz kliničnih študij je znano, da alkoholni izvleček rmana znižuje povišan holesterol in povišan krvni tlak.

Kopel z rmanovim poparkom si naredimo ob menstrualnih bolečinah in hemoroidih. Poparek pripravimo z večjo količino zelišča (100 g zeli v 1-2 l vode) in ga nato dodamo vroči kopeli. Kopel z rmanovim poparkom si lahko pripravimo tudi pred spanjem za pomirjanje napetosti.

Inhalacije z rmanovim poparkom se obnesejo pri lajšanju težav z dihali. Vdihavanje parne rmanove kopeli izvajamo večkrat dnevno.

V farmaciji izvleček rmana dodajajo v kreme, olja in mazila z rmanom za razpokano kožo, sredstvo za masažo in sproščanje mišic, nego dojenčkove ritke (plenični izpuščaj).

V vrtnarstvu lahko dodajamo rman v kompost, saj se tako izboljša in pospeši kompostiranje. Z rmanovim pripravkom (v vedro naberemo rman, ga zalijemo z vodo in pustimo namakati od 1 do dva tedna, nato odcedimo) poškropimo poškodbe na zelenjavi in drevju zaradi toče, saj se tako rastline hitreje “celijo”. Rman na vrtu odganja hrošče, mravlje in muhe.

V Kulinariki so mladi listi okusen dodatek k jedem in solatam. Nekateri ga dodajajo za aromo žganim pijačam.

Priprava čaja oziroma poparka

Recept za pripravo čaja: Eno do dve čajni žlički rmana zdrobimo in ga dodamo v skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 10 minut, nato ga precedimo.

Za inhalacijo eno ali dve veliki žlici rmana prelijemo s 100 ml vrele vode in premešamo. Takoj začnemo z vdihavanjem pare.

Na kaj moram biti pozoren

Čaj iz rmana ni primeren za nosečnice, saj ima premočen učinek na maternico in menstrualni cikel. Poveča namreč pretok krvi v področje medenice in maternice ter tako povzroči krče v maternici in izzove menstruacijo. Eterično olje v rmanu vsebuje tujon, ki lahko povzroči splav. Tudi doječim materam ga ne priporočajo čezmerno.

Ker ni ustreznih podatkov o varnosti uporabe pri otrocih, se priporoča uživanje rmana odraslim ter otrokom, ki so starejši od 12. leta.

V literaturi ne najdemo podatkov o neželenih učinkih navadnega rmana, v kolikor se seveda upošteva priporočene dnevne količine (3 do 4 skodelice čaja). Ni priporočljivo piti več kot nekaj skodelic rmanovega čaja na dan, saj v večjih količinah lahko škoduje. Prekomerno pitje rmanovega čaja lahko vpliva na zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi, na zdravljenje zvišanega in znižanega krvnega tlaka z zdravili, zdravljenje s pomirjevali, uspavali, diuretiki ter sredstvi proti epilepsiji.

Uživanje rmanoveha čaja skupaj z pomirjevali, uspavali in zdravili za epilepsijo podaljša njihov učinek.

Nekateri ljudje so lahko na rman in druge rastline iz družine nebinovk (Asteraceae) alergični in dobijo kožne izpuščaje. V tem primeru ga ne smemo uporabljati za lajšanje težav.

Ko nabiramo rman je nujno, da imamo s seboj škarje, nož ali podoben pripomoček s katerim lahko odrežemo zgornji del rastline. V kolikor to počnemo z rokami, zelo hitro izruvamo celo rastlino, česar pa ne želimo, saj s tem škodimo rastišču.

Zanimivosti

• Rman so že od nekdaj uporabljali v tradicionalnem zdravilstvu, saj ga omenjajo številni prastari zapisi. Njegove zdravilne lastnosti naj bi poznal že grški junak Ahil, zato mu danes pravijo kar Ahilova rastlina. Pravzaprav je rman dobil rodovno ime po tem grškem junaku, ki naj bi ga uporabljal predvsem za zaustavljanje krvavitev. Grški bojevniki naj bi rman nosili s seboj, saj so verjeli da bodo tako neporaženi, hkrati pa so ga dajali na rane in si tako blažili krvavitve, rane pa so se hitreje zacelile.

• Njegovo vrstno ime millefolium pomeni “tisočerolistni”. Če pobliže pogledamo njegove listke, opazimo da je list sestavljen iz številnih drobnih listov.

• Rmanov izvleček so nekoč uporabljali pri varjenju piva.

• Ovce, ki se pasejo na travnikih, kjer raste rman, popasejo samo liste, socvetja pa pustijo.

Rastišča drugod po svetu

Najdemo ga skoraj po vsej Evropi in v zahodnih delih Azije, kjer je zmerno podnebje.