Regrat, navadni

O rastlini

Regrat je zelnata trajnica, znana po svoji zdravilnosti, ki nas vse ljubitelje grenčice zgodaj spomladi privabi na travnike. Poznamo od 40 do 60 različnih vrst regrata, a najbolj razširjen je ravno navadni regrat, ki spada v družino nebinovk.

Ima korenino, ki je lahko dolga do enega metra, trdno zasidrana v tla. Regratovi listi, ki se najpogosteje znajdejo v regratovi solati, rastejo v obliki rozete, so suličasti in globoko nazobčani. Iz sredine rozete poganja votlo steblo visoko do 40 centimetrov iz katerega priteče mleček, če ga prelomimo. Na koncu pokončnega stebla raste cvet vpadljivo rumene barve. Plodovi regrata imajo obliko bele kodeljice, katere semena veter raznaša naokoli, mi pa ji pravimo tudi “lučka”.

Kje raste

Regrat raste po zelenicah, travnikih, pašnikih, ob robovih njiv, gozda in ob poteh. Raste praktično povsod, njegova rastišča so celo v kakšnih razpokah v asfaltu in ob robnikih.

Kdaj nabiramo regrat

Regrat v največji meri cveti od aprila do maja in takrat nabiramo popke ter cvetove. Regratove liste, četudi so najbolj priljubljeni okusni mladi listi zgodaj spomladi, lahko nabiramo od marca do septembra. Korenino nabiramo od avgusta do oktobra.

Nekateri regrat nabirajo celo skozi celo leto, saj zelišče zaradi milejših zim v naravi najdemo skozi celotno sezono.

Katere dele nabiramo

Nabiramo in uživamo lahko prav vse dele zdravilne rastline, tako podzemne kot tudi nadzemne, vključno s steblom.

Zdravilni učinki

Zdravilne snovi v navadnem regratu so grenčice, čreslovine, triterpeni, steroidi, flavonoidi, sluznine, inulin, fenolna kislina. Regrat vsebuje vitamine A, K, B in C ter minerale kot so kalij, kalcij, železo, cink in magnezij. V zdravilne namene uporabljamo predvsem regratovo korenino in liste.

Grenčice, ki so prisotne predvsem v koreninah regrata spodbujajo izločanje prebavnih sokov, tako da izboljšajo prebavo in spodbujajo apetit. Regrat pomaga pri slabšem delovanju jeter in žolčnika, ter tudi pri žolčnih kamnih (jih preprečuje in razkraja), jetrnih bolezni, vnetju žolčnika in pri zlatenici. Pripravki iz regratovih korenin in listov pospešijo pretok in nastajanje žolča.

Regrat zaradi povečane količine inulina v koreninah preprečuje zastajanje hrane v prebavilih in znižuje raven sladkorja v krvi, zato se ga priporoča tudi diabetikom.

Regratovi listi preprečujejo zastajanje vode v telesu, pomagajo pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja. V literaturi velikokrat zasledimo izraz, da regratovi pripravki zaradi svojih zdravilnih učinkovin najučinkovitejše razstrupljajo naše telo, saj se pospešeno izločajo strupi iz telesa.

Regrat je znan kot naravni diuretik, ki pomaga zniževati visok krvni tlak, saj zmanjša količino tekočine v telesu in žene na vodo. Sintetični diuretiki za razliko od naravnega, povzročijo izgubo kalija v telesu, medtem ko ga regrat nadomesti, saj ga vsebujejo veliko regratovi listi.

Lajšal naj bi tudi revmatske bolezni sklepov in vnetje išiasa. Nekateri ga uživajo tudi v boju zoper slabokrvnosti, celulitu in čezmerni telesni teži.

Načini uporabe

Čaj: Tako čaj iz listov kot tudi iz korenin je primeren za motnje v delovanju ledvic, ledvične in žolčne kamne, proti zastajanju vode, za odpravljanje celulita in odvečne telesne teže pri hujšanju ter druge težave opisane v prejšnjem razdelku. Čaj iz korenin se priporoča diabetikom za zniževanje sladkorja v krvi. Takšen čaj iz regrata pijemo trikrat dnevno pred obrokom.

Tinktura: V primeru težav s slabokrvnostjo lahko zjutraj in zvečer jemljemo tinkturo iz regrata, ki jo razredčimo v pol kozarca vode. Tinkturi iz regrata pravijo tudi regratove kapljice in jo uporabljamo pri slabi prebavi in premajhnemu izločanju žolča ali drukih prebavnih sokov. V vodo nakapljamo od 20 do 30 kapljic trikrat dnevno. Pri pomanjkanju apetita jo jemljemo eno uro pred obrokom, pri slabi prebavi pa po obroku.

Regratov sok: V primeru slabokrvnosti si lahko pomagamo tudi s svežim sokom iz regrata, ki ga spijemo zjutraj in zvečer po eno žličko. Sok pripravimo tako, da tri pesti svežih listov zmiksamo s 50 ml vode. Nastali sok odcedimo ali prefiltriramo in ga hranimo v hladilniku. Sveži sok lahko uporabljamo tudi za pospešitev krvnega obtoka, povečano izločanje vode in za olajšanje prebave. V ta namen ga moramo jemati trikrat na dan po eno jedilno žlico. Ob tem vedno spijemo še kozarec navadne vode.

Kulinarika: Navadni regrat zagotovo spada med tiste divje in zdravilne rastline, ki izjemno popestrijo naš jedilnik spomladi in ga pozna skorajda vsak. Iz njega pripravimo okusno spomladansko regratovo solato s krompirjem, jajci, ocvirki ali panceto. Ko so cvetovi še v popkih, lahko le te vložimo v kis kot kapre. Iz cvetov na podoben način kot naredimo sirup iz smrekovih vršičkov, pripravimo regratov sirup. Cvetove damo lahko tudi v liker in vino. Regratove liste najdemo v receptih za različne jedi: lahko jih damo v sendviče, burgerje, jih skuhamo v krompirjevi juhi, zakuhi in v različnih omakah ali prilogah. Korenino lahko popražimo in jo uporabimo za pripravo kavnega nadomestka.

Priprava čaja

Poparek: Eno čajno žličko zdrobljenih listov ali zdrobljenih oziroma sesekljanih korenin prelijemo s skodelico vrele (150 ml) vode. Pokrit poparek naj stoji 10 minut, nato ga precedimo.

Prevretek: Iz regratovih korenin lahko naredimo tudi prevretek, kjer za eno skodelico vode kuhamo 2-8 gramov posušenih korenin dlje časa.

Na kaj moram biti pozoren

V kolikor jemljete zdravila za zmanjševanje strjevanja krvi, se pred uživanjem regrata in njegovih pripravkov posvetujte z zdravnikom. Regrat vsebuje vitamin K, ki ima vlogo pri koagulaciji oziroma strjevanju krvi. Pri zdravem posamezniku, ki ne jemlje zdravil za redčenje krvi, je občasno uživanje regrata priporočljivo, medtem ko je potrebna posebna previdnost pri osebah, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, saj lahko regrat vpliva na njihovo delovanje.

Navadni regrat v zmernih količinah je zdravilen in ni nobenega poročila o strupenosti. Pripravki iz regrata ali stik s cvetočim regratom lahko povzročijo alergijske reakcije, posebno pri tistih, ki so imeli sočasne težave z atopijskim dermatitisom.

Druga priporočila: Čaje iz regratovih listov odsvetujejo pri hujših obolenjih srca in ledvic, pri bolnikih, ki morajo zaradi zastajanja vode v telesu zmanjšati vnos tekočine. Na raven sladkorja v krvi naj bodo pozorni diabetiki, saj redno pitje teh čajev vpliva na zmanjšano vrednost glukoze v krvi.

Zaradi pomanjkanja podatkov varne uporabe pri otrocih pripravkov kot so tinkture in čaji iz regata ne priporočamo.

Uživanje svežega regrata med nosečnostjo in dojenjem ni povezano s tveganji. Kljub temu se pred uporabo pripravkov iz regrata priporoča zdravniški posvet. Pri tem so izjema pripravki, ki so namenjeni uporabi med dojenjem.

Nabiranje in sušenje: Regratove korenine nabrane v jeseni vsebujejo do 30x več inulina kot spomladi. Paziti moramo, da jo izkopljemo previdno, brez da jo poškodujemo, da ne izteče zdravilni bel mleček. Sušimo jo celo in režemo šele po sušenju.

Zanimivosti

• Stari ljudski rek pravi, da če pihneš regratovo lučko z enim samim dihom, boš imel srečo v ljubezni.

• Užiten je celo regratov pecelj, le ta ima sicer sprva grenak okus, a z žvečenjem postaja sladkast. Priporočljivo je žvečiti od 3 do 5 regratovih pecljev, dokler regrat še cveti.

• Prvi del latinskega imena za regrat - Taraxum izvira iz grščine in pomeni zdravim vnetje. V arabskem svetu pa pomeni nekaj v smislu grenko zelišče, ki se prodaja na tržnici. Glede na njegovo veliko število ljudskih imen lahko sklepamo, da je rastlina med ljudmi zelo poznana in jo pogosto uporabljajo.

• Regrat je nekoliko manj zaželjen v sadovnjakih, saj ga čebele obiskujejo raje kot sadno drevje, pridelovalci sadja pa si želijo v čim večji meri oprašena drevesa.

• Če bi radi uživali tudi starejše liste in nas moti njihova grenkoba, jih lahko vmešamo kislemu zelju, mu dodamo še kakšne sestavine, ki vsebujejo maščobe in vse skupaj pokuhamo. Na ta način se znebimo nekaj grenkobe.

• Regrat najbolj poznamo kot divjo rastlino, ki krepi naše zdravje, a se ga da v resnici tudi gojiti. Posebno v nekaterih državah imajo že dolgo tradicijo pridelave regrata, ki ga gojijo tako kot ostale solate ali zelenjavo.

Rastišča drugod po svetu

Navadni regrat je razširjen skoraj po celem svetu.