Jeglič, pomladanski

O rastlini

Pomladanski jeglič je trajnica, ki začne s svojo rastjo zgodaj spomladi. Na daljšem steblu dolgem 10 do 20 cm, ki nima listov, izraščajo rumeni cvetovi, ki so manjši od cvetov trobentice. Čaša iz katere izraščajo cvetovi je nekoliko napihnjena. Cvetovi so večinoma vsi obrnjeni na eno stran in imajo prijeten vonj po medu.

Njegovi listi so v pritlični rozeti, podolgovati in zgrbančeni. Zgornja stran listov je temno zelena, spodnja pa je svetlejša.

Kje raste

Raste na pustih travnikih in pašnikih, ob robu gozda in v svetlih gozdovih. Ustrezajo mu apnenčasta tla.

Kdaj ga nabiramo

Cvetove nabiramo ob cvetenju od marca do maja. Nabiramo jih v suhem in sončnem vremenu, ko ni več rose. Korenine pa nabiramo v zgodnji jeseni.

Katere dele nabiramo

Nabiramo korenine in cvetove s čašnimi listi vred.

Zdravilni učinki

Rastlina vsebuje glikozide, saponine, salicilate, čreslovine, flavonoide in eterična olja (zelo malo).

Glavni nosilci učinka v pomladanskem jegliču so saponini, ki jih je največ v korenini, a v manjših količinah tudi v cvetovih ter cvetnih čašah in listih.

Najbolj pogosto se uporablja korenine pomladanskega jegliča. Ima blagodejne učinke na kašelj, zato je pogosta sestavina sirupov za izkašljevanje. Uporablja se ga tudi pri bronhitisu, težavah z dihali in pri prehladnih obolenjih, saj pospešuje izločanje goste sluzi.

Cvetovi pomladanskega jegliča naj bi pomagali pri pomirjanju in nespečnosti. Nekateri viri navajajo tudi njegovo učinkovitost pri glavobolu.

Jeglič (posebej njegovi cvetovi) pospešuje tudi tvorbo in odvajanje seča (diuretičen učinek), čisti kri, zaradi česar je odličen za spomladansko čiščenje telesa.

Rastlina vsebuje tudi salicilate, ki so glavna sestavina aspirina, zato deluje tudi protivnetno in nekoliko protivročinsko.

Načini uporabe

Čaj iz korenine ali cvetov uporabljamo za zgoraj opisane simptome. Čaj lahko pijemo večkrat dnevno v manjših količinah.

Sirup: Iz njega naredimo jegličev sirup. Pripravimo ga na podoben način kot pripravimo na primer sirup iz smrekovih vršičkov. Izmenično nalagamo plast cvetov in plast sladkorja. Kozarec prekrijemo s krpo in postavimo na sončno mesto za 3 tedne. Ko se sladkor utekočini, zmes precedimo in natočimo v steklenico. Le to shranjujemo na hladnem in temnem mestu.

Kulinarika: Lahko ga uporabljamo v kulinariki, saj cvetovi lepo popestrijo krožnik ali solate.

Priprava čaja

Čaj iz cvetov: Eno ali dve čajni žlički cvetov prelijemo s skodelico vrele vode in počakamo 5 minut, nato poparek precedimo.

Čaj iz korenin pripravimo na način prevretka. Pol čajne žličke zmletih korenin prelijemo s hladno vodo, jo segrejemo do vretja in vremo še 10 minut. Nato prevretek precedimo. Čaj lahko sladimo z medom.

Na kaj moram biti pozoren

Čaj iz jegliča ni primeren za nosečnice, saj spodbuja krčenje maternice. Na splošno se ne priporoča uživanje čaja iz pomladanskega jegliča ob nosečnosti in dojenju, saj ni dovolj podatkov o varnosti.

Nekateri so lahko na jeglič alergični – pojavijo se gastrointestinalne in kožne preobčutljivostne rekacije, zato je potrebna pazljivost pri uporabi. Ljudje, ki so občutljivi na aspirin, naj se izogibajo pripravkom iz korenine.

Ob preveliki zaužiti količini droge se lahko pojavijo slabost, driska in bruhanje.

Pripravkov iz jegliča ne priporočajo osebam, ki imajo želodčne razjede ali gastritis, tistim, ki so preobčutljivi na aspirin in osebam, ki jemljejo antikoagulanta zdravila kot je varfarin.

Korenino moramo pred sušenjem očistiti in jo narezati na nitke. Sušenje naj poteka na zračnem in sončnem mestu. Cvetove moramo posušiti z umetno toploto zelo na hitro, saj le tako ohranijo barvo.

Pomladanski jeglič je v nekaterih državah zaščiten. V Sloveniji pomladanski jeglič uradno sicer ni zaščiten, a je v naravi močno ogrožen in zelo redek. Namesto, da ga nabiramo v naravi, vas spodbujava h gojenju rastline na domačem vrtu (razmnožujemo ga s semeni po cvetenju ali z delitvijo korenike).

Zanimivosti

• Pomladanski jeglič je ena od prvih rastlin, ki vzklije spomladi in nas razveseli s svojimi barvami in trobljanjem.

• Sveže korenine, ki jih nabiramo jeseni, spominjajo nekoliko na janež, ko jih posušimo pa nimajo več vonja.

• V preteklosti so verjeli, da če si je mlada punca v velikem tednu našla cvetoči jeglič, je obstajala velika verjetnost, da se bo še istega leta poročila s svojim dragim. Zaljubljeni pari so si podarjali jegličevke.

• Nekateri vrvohodci so žvečili korenino jegliča, saj naj bi le ta zmanjšala njihovo vrtoglavico med hojo po vrvi na višinah.

• V nekaterih pravljicah in bajkah so jegliči odpirali vrata do skritih zakladov, saj so v cvetovih videli podobnost s ključi. Vodne vile, vilinci in druga pravljična bitja so bila njegovi zaščitniki.

Viri