Pljučnik, navadni

O rastlini

Pljučnik je zelnata trajnica, ki zraste od 10 do 30 cm visoko že zgodaj spomladi.

Stebelni listi so sedeči z belimi madeži oziroma pegami in ščetinastimi dlačicami. Prav tako z dlačicami poraščeno steblo ima navadno do 5 stebelnih listov.

Na vrhu stebla se razvije sestavljeno kobulasto socvetje, ki spominja na socvetje jegliča. Cvetovi pljučnika imajo lijakasto obliko. V zalistju je navadno po več cvetov, ki so sprva rožnate barve, nato se spremenijo v vijolično barvo, čisto na koncu cvetenja pa so modre barve.

Pritlični listi zrastejo iz korenike šele po cvetenju in so dolgopecljati, ovalno srčasti in nekoliko priostreni.

Kje raste

Pljučnik ima rad vlažna rastišča in raste v svetlih listnatih in mešanih gozdovih. Raste tudi na travnikih, pašnikih, ob gozdovih, na posekah, rečnih nabrežjih, tako na apnenčastih kot ilovnatih tleh.

Kdaj ga nabiramo

Pljučnik nabiramo že zgodaj spomladi, med marcem in majem.

Katere dele pljučnika nabiramo

Nabiramo liste in cvetočo zel brez korenine.

Zdravilni učinki

Pljučnik vsebuje kremenčevo kislino, rudninske snovi, smole, sluzi, čreslovine, flavonoide, saponine, askorbinsko kislino in alantoin.

Rastlino se uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih poti in pljučnih bolezni zaradi visoke vsebnosti kremenčeve kisline.

Predvsem zaradi visoke vsebnosti sluzin in taninov pljučnik blaži draženje, pomaga pri dražečem kašlju in olajša izkašljevanje. Uporablja se ga pri gripi, bronhitisu, pljučnici in pljučni tuberkulozi. Pomaga tudi pri hripavosti in vnetju dihalnih poti.

Pljučnik ima protivirusno delovanje.

Načini uporabe

Čaj: Za zdravljenje dihalnih poti ter pljučnih bolezni pijemo čaj. Za kašelj in hripavost lahko čaj tudi grgramo. Po požirkih pijemo 3 do 4 skodelice čaja dnevno.

Tinkturo iz pljučnika uporabljamo za zdravljanje podobnih težav kot s čajem. Tinkturo se lahko uporablja le nekaj tednov na leto do trikrat dnevno po 10-15 kapljic razredčenih v 30 ml vode.

Kulinarika: Okus pljučnika spominja nekoliko na kumare. Lahko ga uporabimo v juhah, zelenjavnih prilogah in jajčnih jedeh. Iz njega nekateri pripravljajo tudi pljučnikov sok in sirup.

Priprava čaja

Eno do dve čajni žlički zdrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele (150 ml) vode. Pokrit poparek naj stoji od 5 do 10 minut, nato ga precedimo.

Na kaj moram biti pozoren

Čeprav pljučnik spada v družino srhkolistnic, le ta ne vsebuje strupenih pirolizidinskih alkaloidov.

Ni znanih neželenih učinkov ob predpisani uporabi zdravilnega čaja, prav tako ni nobenih poročil o medsebojnem delovanju čaja iz pljučnika z drugimi zdravili.

Ni dovolj zanesljivih podatkov o varni uporabi pljučnika pri otrocih, nosečnicah in doječih materah.

Rastlino moramo posušiti na hitro pri temperaturi od 30 do 40 °C, da ostane lepe zelene barve, sicer rada potemni, kar pa je lahko znak osiromašene zeli z manjšo vsebnostjo zdravilnih učinkovin.

Zanimivosti

• Pljučnik ima na listih svetle lise oziroma pege, ki spominjajo na pljuča, zaradi česar je rastlina dobila tudi ime.

• Pitje pljučnikovega čaja ali soka naj bi priporočali predvsem pevcem, ki imajo težave s hripavostjo glasu.

Rastišča drugod po svetu

Navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) je avtohtona vrsta, ki uspeva po vsej Evropi. Razprostira se zahodno od Ardenov do Nizozemske, Danske in južne Švedske. Čeprav ni prisoten na Norveškem, se je naravno naselil na Britanskem otočju. Njen obseg vključuje tudi osrednjo Rusijo, Kavkaz, Balkan in v severno ter srednjo Italijo.