O rastlini

Ognjič je zelo priljubljena vrtna okrasna enoletnica, ki je tudi zdravilna in izvira iz območja Sredozemlja. Zraste do 60 cm in ima močno razvejano steblo. Listi so jajčasto-suličaste oblike, premenjalni in po površini nekoliko dlakavi. Njeni cvetovi zrastejo v premeru do 6 cm in so sestavljeni iz rumeno-oranžnih jezičastih in cevastih cvetov. Je odličen nadomestek arnike, saj ima podobne zdravilne lastnosti, s to izjemo, da arnika ni primerna za notranjo uporabo, medtem ko ognjič je.

Kje raste

Raste na sončnih rastiščih, na zmerno vlažnih tleh, skoraj brez gnojenja, praktično na vsaki zemlji. Ognjič je v Sloveniji izključno gojen, a se včasih zaseje tudi v naravi.

Kdaj jo nabiramo

Nabiramo ga od junija do septembra, dvakrat tedensko, ko so cvetni koški popolnoma razprti, ob suhem vremenu ter toplih opoldanskih urah.

Katere dele nabiramo

Nabiramo samo razprte cvetove. Rastlinski sok je nekoliko lepljiv ob trganju, zato lahko za nabiranje uporabljamo rokavice.

Zdravilni učinki

Ognjič vsebuje veliko zdravilnih učinkovin, med drugim tudi flavonoide, eterična olja, calendulin, sapogenin, karotinoide, ksantofile, glikozide. Učinkovito delujejo proti vnetjem ustne votline, grla in mandljev. Krepi imunski sistem, pomaga pri črevesnih in želodčnih boleznih in ureja menstruacijo in menstrualne krče (za ta namen je potrebno piti čaj teden pred mensturacijo, po 2-3 skodelice na dan, po požirkih), pospešuje izločanje žolča, čisti jetra in pomaga pri zlatenici. Je tudi diuretik, pospešuje potenje in odvajanje. Uporablja se ga za ginekološke težave - pri vnetju rodil ga uporabljamo za umivanje in izpiranje nožnice. Zelo dobro se obnese tudi za zunanjo uporabo, čisti in odpravlja mazolje, akne, izpuščaje, glivice, blaži srbenje, vnetje kože, luskavico, v obliki mazila pa pomaga tudi pri bradavicah, hemoroidih, krčnih žilah, čirih, opeklinah, ozeblinah, celjenju ran, pri pikih žuželk ter trdi in razpokani koži.

Priprava čaja

Dve čajni žlički zdrobljenega ognjiča prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5 minut, nato ga precedimo. Ognjič lepo pobarva čaj.

Drugi načini uporabe

  • Iz ognjiča se lahko pripravi mazilo, oziroma olje. Za olje segrejemo 150 g posušenih cvetov in 500 g olivnega olja in pustimo da se zmes ohladi. Po treh dneh olje s cvetovi znova segrejemo in ga nato precedimo skozi gosto tkanino ter ga hranimo v temnem in hladnem prostoru. Mazilo lahko pripravimo tudi iz masti in ognjičevih cvetov - počasi pražimo sveže ognjičeve cvetove v masti, da izhlapi vlaga, nato jih precedimo v posodice in shranimo na hladnem.

  • Lahko pripravimo tudi tinkturo iz ognjičevih cvetov - ognjič namočimo v žganje. Takšen pripravek se uporablja za podplutbe, pretegnjene mišice, zmečkanine, otekline.

  • Zasajanje ognjiča na vrtu je koristno tudi zato, ker njegove dolge korenine prerahljajo tla in ker oddaja v prst snovi, ki odvračajo določene škodljivce, ki napadajo korenje in druge vrtnine. Koristno je, da se ga poseje kar med zelenjavo.

  • Kot obkladek - gazo namočimo v ognjičev čaj in počakamo, da se nekoliko ohladi, nato gazo položimo na rano in jo povijemo z brisačo. To ponovimo večkrat na dan.

  • V kulinariki njegovi jezičasti cvetovi lepo polepšajo krožnik, niso pa najbolj aromatični. Nekateri ga uporabljajo tudi za barvanje juh.

Na kaj moram biti pozoren

  • Cvetove je potrebno posušiti zelo na hitro - torej z umetno toploto, saj le tako ohranijo lepo oranžno barvo.

  • Pomembno je, da jih shranjujemo v neprepustno zaprtih posodah.

Zanimivosti

  • Ognjič nepretrgoma cveti več mesecev. Verjetno so ga tudi zaradi tega v preteklosti uporabljali za pripravo ljubezenskih napojev. Verjeli so namreč, da bo tudi ljubezen tako dolgo cvetela in ne ovenela.

  • V preteklosti so z njim goljufali nekateri trgovci, ko so ognjičeve jezičaste cvetove zamenjali z žefranom, kar se seveda ne more primerjati niti po barvi niti po okusu.

  • Veljalo naj bi, da če se ognjičev cvet ne odpre pred sedmo uro, to pomeni, da bo deževalo. Cvetovi se namreč odpirajo samo ob lepem vremenu, ob slabem pa se zaprejo.

Rastišča drugod po svetu

Razširjen je po vsem svetu.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide].(2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka].(2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka].(2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  5. Needpix: Calendula officinalis
  6. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  7. Pxhere: Calendula officinalis
  8. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac].(2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.