Lakota, navadna

Navadna lakota ima socvetja bele barve in podolgovate liste, v ljudskem zdravilstvu pa se jo uporablja za težave z izločali in kožo

O rastlini

Navadna lakota je trajnica. Njeno glavno štirirobo steblo zraste do 100 cm visoko in je precej razvejano. Njeni listi so ozki in podolgovati, na vrhu koničasti in jih je po 8 v vretencih.

Rastlina ima ob cvetenju številne majhne bele cvetove, ki so pomemben vir nektarja in sestavljajo zgoščena socvetja.

Kje raste

Navadna lakota zelo pogosto raste na travnikih, pašnikih, ob robovih gozda, poteh, mejah in nasipih. Rada ima polsenčno lego, rodovitna ilovnata tla in suho do vlažno zemljo.

Kdaj jo nabiramo

Navadno lakoto nabiramo, ko cveti in sicer od maja do septembra. Za nabiranje so najbolj primerne opoldanske ure na suh in topel dan.

Katere dele nabiramo

Nabiramo celotni zgornji del rastline (zgornjih 10 cm), ki sestoji iz zgoščenega socvetja.

Zdravilni učinki

Rastlina ima podobne zdravilne učinke kot prava lakota. Tudi za navadno lakoto je značilna pogosta uporaba v ljudskem zdravilstvu, a so njeni zdravilni učinki v sodobni farmaciji in medicini manj priznani.

V glavnem se rastlino uporablja za nego in zdravljenje težav s kožo. Kožo čisti in spodbuja celjenje ran.

Ni veliko podatkov o učinkovanju navadne lakote na izločala, a glede na podobnosti v kemijski sestavi s pravo lakoto, lahko sklepamo, da ima na njih podoben vpliv. Rastlina naj bi tudi spodbujala odstranjevanje ledvičnih in sečnih kamnov.

V študiji (Popovic in sod., 2014), kjer raziskujejo vpliv navadne lakote na centralni živčni sistem, potrjujejo njen učinek sproščanja živcev.

Njen antispazmodični učinek ima vpliv na zmanjšanje mišičnih krčev.

Načini uporabe

Čaj ali poparek navadne lakote pripravimo za lajšanje težav z izločali in sproščanje živčne napetosti.

Nekoliko ohlajen poparek uporabimo za umivanje kože na obrazu in za odpravljanje nečistoč. Takšna nega naredi kožo bolj prožno in napeto.

Sveže iztisnjen sok iz prave lakote uporabimo za mazanje turov, ogrcev ter drugih kožnih nepravilnosti.

Kreme in mazila pripravimo iz sveže iztisnjenega soka iz rastline, ki ga zmešamo z izbrano maščobo. Takšna mazila uporabimo za kožne izpuščaje in druge kožne tvorbe in nepravilnosti.

V kulinariki lahko skozi celo leto uporabljamo tako surove kot tudi kuhane mlade liste navadne lakote. Zgornji del rastline – socvetja, pa uporabljamo na začetku cvetenja, saj kasneje cvetna stebelca olesenijo in postanejo pretrda za prijetno uživanje.

Priprava čaja

Dve čajni žliči zdrobljene rastline prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5 minut, nato ga precedimo.

Na kaj moram biti pozoren

Pred uporabo navadne lakote za zdravljenje se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

V ljudskem zdravilstvu so navadno lakoto opisovali kot učinkovito zdravilo pri rakavih obolenjih, a tega dognanja raziskave niso potrdile.

Zanimivosti

  • Iz korenine navadne lakote je moč pridobiti rdečo barvilo. Z njim so učinkovito barvali volno.

  • Posušeno navadno lakoto so v preteklosti dodajali v slamnjač (s slamo napolnjena žimnica – spalna podloga). To nakazuje tudi angleško ljudsko ime za navadno lakoto – Hedge Bedstraw (bedstraw pomeni slamnjač). Vonj te rastline naj bi namreč odganjal bolhe, zaradi česar so jo tudi izbrali za polnilo.

  • Nekoč so navadno lakoto uporabljali namesto sirila pri izdelavi sira. Rastlina namreč vsebuje snovi, ki sesirijo mleko. Na Škotskem naj bi to rastlino v sirarstvu še vedno uporabljali.

Lakota, navadna

Latinsko ime: Galium mollugo

Družina: broščevke, Rubiaceae

Druga imena: bela lakota

Možne zamenjave: plezajoča lakota (Galium aparine)

JFMAMJJASOND
 Ni možno gojiti doma  Raste v naravi

Viri

  1. Bradic,J.,Petkovic,A. & Tomovic,M.(2018).Phytochemical and Pharmacological Properties of Some Species of the Genus Galium L. Galium Verum and Mollugo. Serbian Journal of Experimental and Clinical Research
  2. Katja Rebolj: Navadna lakota – pozabljena zdravilna in kulinarična rastlina
  3. Kremer, B.P. [prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  4. Plants for a future: Galium mollugo - L.
  5. Popovic Z., Smiljanic M., Kostic M. in sod. (2014). Wild flora and its usage in traditional phytotherapy. Tradit Know. 13:9-35
  6. Viri slik – Slovenska flora: Benjamin Zwittnig

Ustvarjalca spletne strani

To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.

Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.

Kopiranje vsebine ni dovoljeno | Naberi si čaj ne prevzema odgovornosti za škodljive učinke pri uporabi rastlin. Pred uporabo rastlin za zdravljenje se posvetujte s strokovnjakom. | © Naberi si čaj