Meta, dolgolistna

O rastlini

Dolgolistna meta je trajnica z ozkimi listi, ki so na spodnjem delu nekoliko dlakavi in sivkasti. Steblo, ki zraste tudi do enega metra, je močno razvejano.

Njeni cvetovi so bledo vijolične barve, lahko tudi bele in rastejo v podolgovatih sestavljenih klasastih socvetjih.

Sicer poznamo več vrst mete, ki se med seboj pogosto križajo, zato je njihovo prepoznavanje celo za strokovnjake zahtevno. Najbolj pomembno pri tem je, da so prav vse vrste, ki so podobne dolgolistni meti, zdravilne in primerne za pripravo čajev.

Kje raste

Dolgolistna meta raste na vlažnih travnikih, ob poteh, potokih, rekah, močvirjih in obrežjih, na tleh bogatih s hranili.

Kdaj jo nabiramo

Dolgolistno meto nabiramo od julija do septembra, najbolje pa na začetku cvetenja, ko je rastlina v polnem cvetu, v opoldanskih urah ob sončnem in toplem vremenu.

Katere dele nabiramo

Nabiramo celo rastlino, odrežemo 10 cm nad tlemi.

Zdravilni učinki

Glavna učinkovina, ki je odgovorna za večino farmakoloških učinkov, je mentol, sledijo ji še menton, izomenton, cineol, borneol, pulegon in piperitenon.

V ljudskem zdravilstvu to vrsto mete uporabljajo predvsem za spodbujanje prebave, proti trebušnim krčem, napenjanju, povišani telesni temperaturi, prehladu in okužbi sečil. Tradicionalno se uporablja tudi za lajšanje oteklin in zdravljenje manjših ran na koži. Inhaliranje njenih hlapov pomaga pri zamašenosti nosu in bronhijev.

Sodobne farmakološke študije so pokazale, da ima dolgolistna meta protimikrobno delovanje, posebej proti sevom kot so E. Coli in druge bakterije, zato je lahko v pomoč pri zdravljenju vnetega žrela in ustne votline. Pri tem velja omeniti, da je v primerjavi z hidro-alkoholnim izvlečkom, močnejše protimikrobno sredstvo eterično olje.

Izvleček iz listov dolgolistne mete deluje sproščujoče na gladke mišice, tudi mišice črevesja, kar je v skladu s tradicionalno rabo rastline za lajšanje prebavnih težav in driske. Zaradi svojih karminativnih lastnosti je dobro sredstvo proti napihnjenosti in črevesnim plinom.

Alkoholni izvlečki dolgolistne mete so v raziskavah pokazali pomembno antioksidativno aktivnost. Zaščitno delovanje so pokazali tudi na celicah centralnega živčnega sistema (v in-vitro modelih).§

Načini uporabe

Čaj ali poparek lahko na primer uporabljamo ob prehladu, vnetju ustne votline in žrela, menstrualnih ali drugih krčih in težavah s prebavo (napihnjenost, črevesni vetrovi, driska). Na dan lahko spijemo do tri skodelice metinega čaja.

Eterično olje dolgolistne mete uporabljamo za zmanjšanje bolečine – na primer ob glavobolu, zobobolu, bolečinah v mišicah, menstrualnih krčih in vnetju dihal.

Eterično olje vedno redčimo skupaj z izbrano maščobo (na primer oljčno, kokosovo in jojobino olje) in vtiramo v kožo na mestu bolečine. Vtiranje pripravka na prsni koš lajša dihanje, saj mentol sprošča sapnice (uporaba v ta namen se odsvetuje pri otrocih).

Inhalacije s poparkom dolgolistne mete uporabimo pri prehladu. Namesto poparka lahko uporabimo tudi eterično olje, ki ga nakapljamo v vročo vodo, ki jo inhaliramo.

V kopel za pomirjanje pred spanjem lahko damo večjo količino metinega poparka ali nakapljamo eterično olje dolgolistne mete.

Obloge z dolgolistno meto si pripravimo ob zvinih, zlomih, udarninah, pikih žuželk, vnetju sklepov in povsod, kjer potrebujemo hladilni učinek.

V kulinariki se sicer liste dolgolistne mete uporablja tako sveže kot kuhane – v solatah, chutneyjih (aromatična omaka iz indijske kuhinje) in kuhanih jedeh, a se uporaba surovih ne priporoča. Eterično olje z okusom in vonjem po mentolu je pridobljeno iz listov in cvetov rastline in se ga uporablja kot aroma v sladicah in sladkarijah.

Priprava čaja

Čaj ali poparek pripravimo tako, da dve čajni žlički zdrobljene mete prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji od 5 do 8 minut, nato ga precedimo.

Domač metin čaj je zaradi vsebnosti mentola aromatičen in prijetno ogreje.

Na kaj moram biti pozoren

Izsledki iz toksikoloških študij o stranskih učinkih kažejo na to, da uživanje surove rastline ni priporočljivo, zlasti ne pri bolnikih z anamnezo bolezni jeter ali pri tistih, ki jemljejo zdravila, ki inducirajo citokrome (skupina encimov P450, ki katalizirajo oksidacijo organskih substanc). Pulegon in manton sta se izkazali za glavni škodljivi spojini, ki sta prisotni v rastlini. Tudi pri najvarnejših odmerkih, ki so jih dajali mišim, je prišlo do povečane aktivnosti jeter. S sušenjem rastline v pečici ali s toplotno obdelavo zelišča (čaj je na primer ustrezen, saj gre za poparek) se zmanjša količina teh spojin v rastlini in s tem tudi toksičnost.

Strokovnjaki ne priporočajo uporabo metinih pripravkov, ki vsebujejo eterično olje, pri otrocih in dojenčkih. Zaradi vsebnosti mentola lahko pride namreč do krčenja bronhijev, kar sproži dušenje. Uporaba mete pri otrocih, ki so mlajši od štirih let, se odsvetuje.

Zelišče v večjih količinah ni primerno uživati v nosečnosti. Ob dolgotrajnem uživanju in večjih odmerkih (predvsem eteričnega olja) se lahko nosečnici pospeši prekrvavitev maternice, kar lahko privede do krvavitve iz sluznice in celo do splava.

Največji dnevni odmerek metinega čaja za odraslo osebo so tri skodelice (do 10 g suhega zelišča). Za otroka nad četrtim letom starosti se kot enkratni odmerek priporoča 1-1,5 g zelišča do trikrat dnevno.

Tako kot je značilno tudi za druge sorte mete, ima tudi dolgolistna meta agresivne in razpršene korenine, ki se zelo močno razširijo in zatirajo rast drugih rastlin, ki rastejo v bližini. Če nimate dovolj prostora na vrtu, je bolje, da jo prostorsko omejite. To lahko storite s sajenjem v posode, ki se jih nato zakoplje v zemljo na vrtu.

Dolgolistno meto je potrebno posušiti zelo na hitro in previdno, saj lahko sicer listi počrnijo. Črni listi so znak osiromašenosti zdravilnih učinkovin – izgube eteričnih olj.

Cvetovi dolgolistne mete so zelo privlačni za metulje in čebele, zato jo je dobro zasaditi na vrt. Je tudi dobra spremljevalna rastlina za gojenje v bližini paradižnika in zelja, saj odganja škodljivce.

Zanimivosti

• Zaradi svojih dlakavih listov je dolgolistna meta odlično polnilo, ki dobro veže med seboj čajno mešanico.

• Biblija omenja dolgolistno meto med oštevanjem farizejev, pismoukov in hinavcev, ker naj bi pretirano upoštevali predpise in dajali desetino svojega pridelka mete in druge zelenjave, zraven pa naj bi opustili usmiljenje in pravičnost.

• Tudi v Antični Grčiji so jo poznali, saj naj bi predstavljala simbol strastne ljubezni – iz nje so delali ljubezenske napoje. Ženini so se ob poroki ovenčali z njo, saj naj bi njeni venčki preprečili “mačka” po veseljačenju.

Rastišča drugod po svetu

Razširjena je skoraj povsod po Evropi, na Mediteranu, Avstraliji, v Srednji Aziji in Severni Afriki.