Opis rastline

Melisa je trajnica in zelo priljubljena vrtna zdravilna rastlina ali lončnica, ki zraste do 80 cm visoko. Sicer je sredozemska rastlina, ki pa gojeno uspeva po vsej Evropi. Ima prijeten in močan vonj po limoni, zaradi česar je njeno drugo ime kar citronska melisa.

Listi so podolgovato jajčasti, navzkrižno nameščeni, robovi grobo napiljeni. Cvetovi so bele barve in rastejo v zalistnih vretencih na zgornjih delih poganjkov. Melisa cveti od junija do septembra.

Od poprove mete jo lahko ločimo po limoninem vonju in po srčastih listih, ki so tudi manj ostro nazobčani.

Kje raste melisa

Melisa raste na posekah, ob starih zidovih, na sončnih rastiščih in rodovitnih ter zmerno vlažnih tleh.

V naravi uspeva v Sredozemlju in v zahodnih delih Azije, pri nas jo gojimo na vrtovih.

Kdaj nabiramo meliso

Zdravilno rastlino nabiramo od maja do junija, še preden rastlina cveti, saj zatem listi izgubijo prijeten vonj po limonah in so zato manj primerni za čaj in tudi manj zdravilni. Vonj po limonah daje izjemno dragoceno eterično olje, ki ga je največ ravno tik pred cvetenjem.

Najboljši čas za nabiranje je ob suhem vremenu ter toplih opoldanskih urah.

Katere dele nabiramo

Nabiramo melisine liste ali celotne mlade poganjke.

Zdravilni učinki

Melisini listi vsebujejo eterično olje, čreslovine, triterpenske kisline in flavonoide. Ena od sestavin eteričnega olja je citral, ki daje rastlini vonj po limoni. Zaradi vsebnosti eteričnega olja deluje melisa pomirjevalno (sedativno), zmanjšuje krče (spazmolitično delovanje) in sprošča črevesne pline (karminativno delovanje).

To zdravilno rastlino lahko uporabljamo za lajšanje blagih težav s spanjem in glavobolom. Ker deluje pomirjevalno, ji pripisujejo tudi učinke lajšanja depresije in tesnobe. Klinične raziskave so pokazale, da izvleček iz listov melise resnično pomirja napetost in izboljšuje miselno sposobnost, tudi pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco.

Njeni karminativni učinki vplivajo na zmanjšanje napenjenja v prebavilih, napihnjenosti in črevesnih vetrov. Blaži trebušne krče, pospeši izločanje žolča in spodbuti tek.

Učinkovine v melisi imajo protivirusni in protibakterijski učinek. Zaradi teh učinkov se jo lahko uporablja tudi ob vnetju dihal in ob prehladih. Pospešuje znojenje.

Zunanje se uporablja koncentriran izvleček melise proti virusu herpes simpleksa – okužbi na ustnicah, saj učinkovine zavrejo razvoj virusov. Čas celjenja se skrajša in poveča se razmik med posameznimi izruhi bolezni, kar dokazujejo tudi klinične raziskave.

Melisa spodbuja ali povečuje menstrualni tok in sprošča krče zaradi česar se jo lahko uporablja pri neurejeni menstruaciji in menstrualnih krčih. Učinkovito jo je uporabljati v kombinaciji s plahtico.

Zunanje se lahko melisine pripravke uporablja tudi za spiranje ran, ob piku žuželk in mrčesa in kot repelent.

Melisa v sveži obliki vsebuje vitamin C zaradi česar jo lahko uživamo tudi za krepitev imunskega sistema.

Načini uporabe

Čaj ali poparek iz melisinih listov se uporablja za pomirjanje napetosti, krče, prebavne težave, za prehlad, inhalacije in spiranje ran (ohlajeni poparek).

Eterično olje zdravilne rastline se lahko uporablja za aromaterapijo. Razredčenega v eni izmed oljnih osnov se ga lahko uporablja zunanje za zdravljenje herpesa (naj ne traja neprekinjeno več kot dva tedna), ob piku žuželk in mrčesa, kot repelent.

V kulinariki se meliso uporablja za začinjanje in pripravo različnih jedi – omake, juhe, mesne jedi (predvsem za perutnino in divjačino), ribje jedi, zelenjavne priloge in solate. Melisini izvlečki se uporabljajo za izboljšanje okusa alkoholnih in brezalkoholnih pijač, za likerje, sirupe, sladice in peciva, vino, kis, želeje in druge živilske izdelke.

Za kopel potrebujete večjo količino bolj koncentriranega melisinega poparka (nekaj žlic zelišča na 1 l vroče vode), ki ga vlijete v kopel za pomirjanje. Namesto poparka lahko uporabite tudi melisino eterično olje, ki ga nakapljate v kopel.

Za nego mastnih las lahko uporabimo ohlajeni poparek, z njim pa lahko čistimo in osvežujemo tudi nečisto kožo.

Priprava čaja

Dve čajni žlički posušenega zelišča (liste zdrobimo tik pred pripravo čaja) prelijemo s skodelico vroče vode. Pokrit poparek naj stoji 5-7 minut, nato ga precedimo.

Za čaj lahko uporabimo tudi sveže melisine liste, le da količino nato povečamo za še enkrat.

Na kaj moram biti pozoren

Melisa velja za varno zdravilno rastlino, saj tudi pri daljši uporabi ni zaznavanih nezaželenih učinkov. Prav tako ni poročil o medsebojnem delovanju s katerimi drugimi zdravili. Izjema so pacienti, ki se zdravijo zaradi težav s hormoni ščitnice. Pri njih se uporaba melise odsvetuje, saj lahko le ta zavira delovanje ščitnice.

Previdnost pa je potrebna pri nosečnicah v zgodnji fazi nosečnosti. Melisa namreč popešuje menstrualni tok zaradi česar lahko privede tudi do splava. Njena uporaba v prvih mesecih nosečnosti se zato iz previdnosti odsvetuje. Ker ni ustreznih podatkov o varnosti uporabe melisinih pripravkov tudi v naslednjih mesecih nosečnosti in med dojenjem, se priporoča previdnost pri uporabi in predhodni posvet z zdravnikom.

Glede na to, da ima melisa pomirjevalne učinke, je priporočljivo, da se je ne uživa sočasno z drugimi pomirjevali ali z uspavali, saj ima lahko vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Za odraslega človeka velja enkratni dnevni priporočeni odmerek med 1,5 in 4,5 g zelišča. Na dan lahko spijemo do 3 skodelice sveže pripravljenega melisinega čaja.

Ker ima zelišče blago delovanje, je primerno tudi za otroke. Za otroke se priporoča uporaba ob prebavnih motnjah, trebušnih krčih, črevesnih vetrovih.

Pravilno sušenje in shranjevanje melise je zelo pomembno – na pretoplem in presvetlem mestu izgubi vonj po limonah.

Ko rastlina začne s cvetenjem, jo je najbolje porezati za 10 cm, saj to spodbudi rast novih stranskih poganjkov. Na ta način lahko melisine liste pobiramo tudi dvakrat ali večkrat letno, saj novi poganjki vsebujejo več eteričnega olja in lepo dišijo po limonah.

Gojenje melise

Melisa je nadvse nezahtevna rastlina, ki jo imamo lahko nasajeno v zeliščnem vrtu ali v loncih na balkonu. Za krajši čas jo imamo lahko tudi v stanovanju.

Za svojo rast ima rada sončno in zavetrno lego. Dobro uspeva v vsakršni prsti. Pomembno je, da ima dovolj, a ne preobilo vlage – meliso v lončkih zalijemo 2x tedensko.

Citronsko meliso lahko spomladi razmnožujemo s semeni in sadikami, spomladi ali poleti z delitvijo korenin. Lahko naredimo tudi podtaknjence iz vrhnjih poganjkov.

V jeseni porežemo olesenela stebla melise.

Zanimivosti

  • Njeno rodovno ime Melissa izvira iz grške besede in pomeni čebela, saj jo imajo le te zelo rade. Z meliso so si v antiki pomagali pri preprečevanju rojenja čebel, dandanes pa jo čebelarji radi zasajejo v okolici čebelnjakov.

  • Rimljani so meliso posvetili Diani, boginji lova.

  • V srednjem veku je veljala za rastlino, ki zdravi vse tegobe in ji pripisovali čudežne lastnosti. Uveljavilo se je tudi ime “eliksir življenja” in jo v tedanjih lekarnah povzdignili na najpomembnejše mesto. Ime se je nato ohranilo v enem od angleških poimenovanj za meliso – “Cure-all” (v prevodu “Zdravi-vse”).

  • Melisa je bila zelo pomembna v somostanskem zdravilstvu, saj so si z njo lajšali težave od zobobola, ženskih težav do depresije. Poznane so tudi karmeličanske kapljice, ki poleg melisinega eteričnega olja vsebujejo tudi eterična olja nekaterih drugih rastlin.

  • Razlog za protivirusno delovanje je verjetno v tem, da polifenoli, ki so ene izmed zdravilnih učinkovin v melisi, zasedejo virusne receptorje in s tem preprečijo vezavo virusov na celično steno gostitelja, na kateri bi prišlo do škode.

  • “Kdor hoče biti srečen, naj goji rože - pesnik zase in trgovec za druge; kdor pa pomirjen, naj ne pozabi na meliso.” [J. Špringer, mag. farm.]

Rastišča drugod po svetu

Evropa, zahodni deli Azije in severna Afrika.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J. (2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila [prevedla Marjana Samide] (2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R. [prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Farmedica: Melisa
  5. Gaia: Citronska melisa - Melissa officinalis
  6. Gorenjske lekarne: Melisa, navadna
  7. Kreft S., Kočevar G. N., Stoljikovski K. in sod. (2021). Centralni živčni sistem. V Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin (2, 44-46). Slovensko farmacevtsko društvo.
  8. Kremer, B.P. [prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta
  9. Nikolčič, T. (2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  10. Pomurske lekarne: Melisa (Melissa officinalis)
  11. Schmidt, I. [prevedel Franc Rac] (2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  12. Viri slik – Pixabay: Cherrylafoto; Pixy: Melany Klapper, Rudolph Ratti; Wikimedia: Franz Eugen Köhler