O rastlini

Melisa je trajnica in zelo priljubljena vrtna rastlina ali lončnica, ki zraste do 60 cm visoko in ima močan vonj po limoni. Listi so podolgovato jajčasti, navzkrižno nameščeni, robovi grobo napiljeni. Cvetovi so belkaste barve in rastejo v zalistnih vretencih na zgornjih delih poganjkov. Cveti od junija do septembra.

Kje raste

Raste po posekah, ob starih zidovih, na sončnih rastiščih in rodovitnih ter zmerno vlažnih tleh. V naravi uspeva v Sredozemlju in v zahodnih delih Azije, pri nas jo gojimo.

Kdaj jo nabiramo

Nabiramo jo od maja do junija, še preden rastlina cveti, saj zatem listi izgubijo prijeten vonj po limonah in niso primerni za čaj. Najboljši čas za nabiranje je ob suhem vremenu ter toplih opoldanskih urah.

Katere dele nabiramo

Nabiramo melisine liste.

Zdravilni učinki

Melisini listi vsebujejo eterična olja, njeno delovanje je aromatično in vsestransko. Pomirja boleče menstruacije in jih ureja (posebaj v kombinaciji s plahtico), pomirja premočno krčenje srca, migrene, ureja prebavo, nosečnicam preprečuje bruhanje, omedlevico in slabost, odpravlja napihnjenost, črevesne vetrove, znižuje krvni pritisk, pospešuje potenje. Melisa naj bi pomagala pri menopavzi, depresiji, tesnobi, brezvoljnosti, težavah s spanjem in otožnosti. Doječim mamam povečuje količino mleka in njegovo izločanje. V sveži obliki vsebuje vitamin C in s tem krepi imunski sistem.

Priprava čaja

Dve čajni žlički zdrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5-7 minut, nato ga precedimo.

Drugi načini uporabe

  • Za pripravo melisinega žganja.

  • Čudovita je za pomirjajoče kopeli in za aromaterapije.

  • Za inhalacije pri vnetju sinusov in pri prehladu.

  • Za mrzle obkladke pri piku žuželk, mrčesa, udarninah, zmečkaninah, zvinih in zlomih po odstranitvi mavca.

  • Eterično olje iz melise uporabljajo v parfumih in hidrolatih.

  • V čebelarstvu je nadvse uporabna, saj pomirja čebele, razkužuje čebelnjake in panje, utrjuje zdravje čebel, pobegle roje privablja nazaj v čebelnjak.

  • V kulinariki se dodaja v likerje, vina, bovle, juhe, mesne jedi, v solate, k ribam, v osvežilne pijače.

Na kaj moram biti pozoren

  • Pravilno shranjevanje je zelo pomembno - na pretoplem in presvetlem mestu izgubi vonj po limonah.

  • Ko rastlina začne s cvetenjem, jo je najbolje porezati za 10 cm, saj to spodbudi rast novih stranskih poganjkov. Na ta način lahko melisine liste pobiramo tudi dvakrat ali večkrat letno, saj novi poganjki spet lepo dišijo po limoni.

Zanimivosti

  • Njeno rodovno ime Melissa izvira iz grške besede, ki pomeni čebela, saj jo imajo le te zelo rade. Z meliso so si že v antiki pomagali pri preprečevanju rojenja čebel.

  • Zelo pomembna je bila v somostanskem zdravilstvu, saj so si z njo lajšali težave od zobobola, ženskih težav do depresije.

Rastišča drugod po svetu

Sredozemlje in zahodni deli Azije.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide].(2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka].(2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka].(2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  5. Needpix: Melissa officinalis
  6. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  7. Pxhere: Melissa officinalis
  8. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac].(2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  9. Wikipedia: Navadna melisa