O rastlini

Materina dušica, oziroma divji timijan, je trajnica, ki zraste kot polgrmiček z olesenelo koreniko do 25 cm visoko, v širino tudi do pol metra ali več. Iz korenike poganjajo številni rahlo dlakavi poganjki. Listi so majhni in ozki, spodaj nekoliko dlakavi in belkasti. Na stebelcih se bohotijo nežno rožnato vijoličasta socvetja, ki močno dišijo. Vonj materine dušice nekoliko spominja na limono, medtem ko je njen okus grenak.

Materina dušica je prišla iz jugozahodnega dela Azije. K nam in v mnoge druge dežele je prišla preko Sredozemlja. Je eno bolj priljubljenih zelišč v ljudski medicini.

Kje raste

Materina dušica raste na sončnih in suhih tleh, po mejah, kamnitih pobočjih, po skalah, ob poteh. Njena rastiča najdemo skoraj povsod po Evropi. Rada ima tla s kamnito podlago, kjer je malo zemlje.

Kdaj jo nabiramo

Materino dušico nabiramo od maja do septembra, ko zelišče cveti. Za nabiranje so najbolj primerni topli in suhi dnevi okrog opoldanske ure, ko rastlina vsebuje največ eteričnih olj.

Katere dele nabiramo

Nabiramo 5 cm dolge vršičke cvetočih poganjkov materine dušice. Uporabni deli rastline so cvetovi in listi.

Zdravilni učinki

Glavne zdravilne učinkovine materine dušice so eterična olja (najpomembnejša timol in karvakrol), vsebuje pa tudi čreslovine, grenčine, flavanoide, saponine, pentozan, vitamin B1 ter klorogensko, kavno, ursolno in oleanolno kislino.

Deluje antibakterijsko in protiglivno. Ker dezinficira, jo lahko uporabljamo za izpiranje ran in za razne športne poškodbe. Timol zavre tudi rast bakterij v dihalih, prebavnih in sečnih organih.

Materina dušica deluje še posebej blagodejno na kašelj. Eterična olja, ki jih rastlina vsebuje, razširijo bronhije, sluz v dihalnih poteh se utekočini in izkašljevanje se pospeši. Uporabljamo jo pri različnih vrstah kašlja (npr. produktivni, oslovski).

Pomaga pri prehladnih obolenjih, bronhitisu, vnetih glasilkah, vnetju ustne sluznice, vnetju dlesni in ob slabem zadahu.

Materina dušica izboljšuje prebavo, saj uničuje parazite v črevesju in preprečuje nastanek črevesnih vetrov (karminativ). Spodbuja tudi apetit.

Vpliva na sečila, saj jih razkužuje in spodbuja izločanje urina (diuretik).

Ima antispazmodične učinke, zato sprošča mišične krče, tudi krče gladkih mišic, ki povzročajo boleče menstruacije.

Je sedativ, kar pomeni, da nekoliko pomirja, zmanjšuje napetost in draženje, zato nam je lahko v pomoč pri uspavanju.

Materini dušici pripisujejo tudi antirevmatske učinke.

Načini uporabe

Čaj ali poparek pijemo ob prehladnih obolenjih, kašlju, bronhitisu, vnetju ustne sluznice, menstrualnih krčih, za izboljšanje prebave, izločanje urina, pomirjanje. Ob vnetju ustne sluznice, dlesni, vnetju glasilk in ob slabem zadahu lahko poparek tudi grgramo (v tem primeru za 1x povečamo količino zelišča v poparku).

Hladen poparek materine dušice uporabljamo za izpiranje ran ter v obkladkih pri udarninah, zvinih in kožnih vnetjih. Tople obkladke pa za revmo.

Inhalacije: za razkuževanje dihal, lažje izkašljevanje, pomirjanje kašlja, pri prehladu, bronhitisu …

Eterična olja iz materine dušice pridobimo s pomočjo vode destilacije. Uporablja se ga v sredstvih za odganjanje mrčesa, parfumeriji in farmaciji, kjer ga dodajajo v kreme in mazila, ki se uporabljajo pri bolečinah v mišicah in sklepih.

Tinkturo iz materine dušice pripravimo tako, da v sončnem in suhem vremenu nabrano materino dušico prelijemo z 60 % alkoholom in pustimo stati 10 dni v temnem prostoru. Nato pripravek prefiltriramo in ga prav tako skladiščimo v steklenici v temnem prostoru.

Sirup iz materine dušice ali timijanov sirup za izkašljevanje je posebej primeren za otroke. Lahko ga pripravimo sami na podoben način kot sirup iz smrekovih vršičkov, možno pa ga je tudi kupiti v lekarnah. Večina kupljenih pripravkov materine dušice sicer vsebuje sorodno vrtno materino dušico (Thymus vulgaris).

Kopel in nega kože: Za sproščujočo kopel, ki pomirja pred spanjem, v vodo zlijemo večjo količino poparka iz materine dušice (100 g zelišča v 1 l vrele vode). S hladnim poparkom materine dušice lahko negujemo nečisto kožo, mozolje in ogrce.

V kulinariki materino dušico uporabljamo kot začimbo za izboljšanje okusa različnih mesnih (divjačina, perutnina, mesne paštete) in zelenjavnih jedi, zlasti enolončnic, jedi iz stročnic, pic in omak. Lahko jo uporabljamo tako svežo kot posušeno. Ima podobno aromo kot vrtni timijan.

Priprava čaja oziroma poparka

Eno čajno žličko materine dušice prelijemo s 150 ml vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 10 minut, nato ga precedimo.

Na dan zaužijemo tri do štiri skodelice sveže pripravljenega čaja iz materine dušice.

Na kaj moram biti pozoren

Otroci nad enim letom starosti lahko zaužijejo manjše količine zdravilnega čaja, ki je pripravljen na enak način kot za odrasle. Za dojenčke in otroke mlajše od enega leta se lahko pripravi blažji čaj (polovico manj materine dušice za enako količino vode). Pred začetkom otrokovega zdravljenja z materino dušico se je o tem potrebno posvetovati zdravnikom.

Ker ni podatkov o varnosti uporabe materine dušice med nosečnostjo in dojenjem, ne priporočamo uživanja brez posveta z zdravnikom.

Eterično olje iz materine dušice, oziroma bolj natančno - timol, lahko pri nekaterih sproži alergijsko reakcijo. Do le te lahko pride tudi ob pogosti uporabi zobnih past ali ustne vode s timolom, zato se priporoča menjavanje takšnih pripravkov.

Če rastlino gojimo na vrtu, jo v času cvetenja porežemo enkrat od sredine maja do sredine septembra. Pri tem ne smemo zarezati v olesenelo steblo. V prvem letu, ko nam cveti, jo porežemo zgolj enkrat, kasneje lahko tudi dvakrat.

Pomembno je, da materino dušico pravilno sušimo, saj ne želimo izgubiti njenih najbolj zdravilnih učinkovin - eteričnih olj. Zato je pomembno, da temperatura sušenja ne presega 40 °C.

V večih virih piše, naj materino dušico med sušenjem obračamo z lesenimi ali steklenimi palčkami in je ne prijemamo z roko.

Zanimivosti

  • Materina dušica je odlična za pašo čebel. Za podobne težave kot pri ljudeh se jo lahko uporablja tudi pri živalih.

  • Služi kot odlična prekrivna rastlina za zasaditev v skalnjakih ali utrjevanje brežin.

  • Thymus pomeni moč in pogum. Iz te besede izhaja slovensko ime timijan.

  • Uporabljali so jo že Stari Egipčani pri balzamiranju in umivanju mrtvih ljudi.

  • Vrtna materina dušica oziroma Thymus vulgaris L. naj bi bila proti kašlju celo bolj učinkovita kot Tymus serpyllum.

  • Z destilacijo materine dušice pridobimo eterično olje, ki je rdeče barve in ima rahlo pikanten vonj.

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Babičina najboljša domača zdravila;[prevedla Marjana Samide] (2018). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka] (2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  4. Bodi eko: Timijan in Materina dušica
  5. Gorenjske lekarne: Materina dušica
  6. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka] (2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  7. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
  8. Plants for a future: Thymus serpyllum - L.
  9. Popolna prehrana: Kako pripravimo tinkturo iz timijana?
  10. Schmidt, I.;[prevedel Franc Rac] (2013). Zdravilne rastline. Tržič: Učila International.
  11. Pomurske lekarne: Materina dušica, vrtna ali Timijan, vrtni (Thymus vulgaris)
  12. Viri slik – Pikist: 1, 2; Wikipedia: Walther Otto Müller, AnRo0002; Wikimedia commons: J.F. Gaffard, 4028mdk09