Malinjak
Malinjak je listopadni grm z okusnimi plodovi — malinami, ki se pogosto uporabljajo v kulinariki, njeni listi pa imajo tudi zdravilne lastnosti
Malinjak je listopadni grm z okusnimi plodovi — malinami, ki se pogosto uporabljajo v kulinariki, njeni listi pa imajo tudi zdravilne lastnosti
Malinjak je listopadni grm, ki v višino zraste od 80 do 200 cm. Njegovi listi so pernato deljeni v 3-7 jajčaste lističe. Listi so nazobčani, spodaj sivkaste barve in nekoliko dlakavi, medtem ko je zgornja stran svetlo zelena. Po steblu so posejane bodice.
Cveti v grozdastih socvetjih, njegovi venčni listi so beli, čašni pa zeleni. Plod je rdeča okrogla jagoda, ki ji pravimo malina in je sestavljena iz večih manjših jagod v obliki grozda.
Malinjak raste po gozdovih, gozdnih jasah, posekah, živih mejah. Zelo pogosto je kultiviran na domačih vrtovih.
Malinjakove liste nabiramo maja in junija, preden rastlina začne cveteti.
Malinove jagode nabiramo od julija in septembra, ko so zrele in popolnoma rdeče barve.
Nabiramo malinjakove liste in plodove, ki jim pravimo maline.
Listi malinjaka vsebujejo čreslovine, flavonoide, terpene, vitamina C in E, minerale kot so kalcij magnezij in cink.
Jagode malinjaka – maline, veljajo za nizkokalorično sadje z visoko vsebnostjo antioksidantov.
Učinkovine v listih malinjaka stimulirajo gladke mišice in preprečujejo krče. V ljudski medicini se zato liste uporablja za lajšanje menstrualnih krčev in pripravo na porod. Za učinkovanje je ključnega pomena, kdaj začeti s pitjem čaja. Za lajšanje krčev med menstruacijo je čaj iz listov potrebno začeti piti že en teden prej. S pitjem čaja kot pripravo na porod pa se začne v zadnji fazi nosečnosti (zadnje trimesečje). Pred uporabo za ta namen se mora nosečnica posvetovati s svojim zdravnikom.
Čaj iz listov malinjaka lahko uživamo tudi ob blagem vnetju grla in ustne votline. Čreslovine, ki jih vsebujejo listi, naj bi na površini sluznice tvorile tanek zaščitni sloj, ki pomirja razdraženo sluznico in jo ščiti pred draženjem.
Pitje čaja nekoliko pospeši znojenje in pospešuje odvajanje vode.
Liste malinjaka se lahko uporabijo tudi za lajšanje težav s hemoroidi, ledvičnimi kamni, vnetju sečil in ob zastajanju vode v telesu.
Čaj iz listov malinjaka se uporablja za lajšanje driske in ob želodčno-črevesnih vnetjih. Ob težavah z drisko je potrebno piti tudi dovolj velike količine vode.
Nekatere raziskave na živalih o delovanju zdravilnih učinkovin v koreninskih poganjkih so pokazale, da le te preprečujejo nastanek ledvičnih kamnov.
Čaj ali poparek iz listov malinjaka uživamo ob menstrualnih krčih, v nosečnosti (zadnje trimesečje), pripravi na porod, vnetem grlu, povišani telesni temperaturi, želodčno-črevesnih vnetjih, driski, hemoroidih, ledvičnih kamnih, vnetju sečil in ob zastajanju vode v telesu.
Skodelico sveže pripravljenega čaja iz malinjakovih lisov spijemo do trikrat dnevno. Ob vnetju ustne votline je čaj najbolje grgrati večkrat dnevno.
Poparek lahko dodajamo tudi kopelim, ohlajenega pa uporabimo za obloge, izpiranje manjših ran in umivanje nečiste kože.
V kulinariki se uporabljajo predvsem maline – za bovle, marmelade, sirupe, malinovce, vina, likerje, sladice in sladolede.
V vrtnarstvu se lahko malinjak uporablja kot pokrovna rastlina za nadzor erozije tal.
Posušene malinjakove liste zdrobimo šele tik pred pripravo čaja.
Eno žličko posušenih listov ali posušenih malin prelijemo s skodelico vroče vode. Pokrit poparek naj stoji 5 do 10 minut, nato ga precedimo.
Posušene maline lahko dodamo v sadne čajne mešanice. Čaju bodo dale izvrstno aromo in barvo.
Doslej ni veliko podatkov o neželenih učinkov malinjakovih listov, prav tako ne o medsebojnem delovanju z drugimi zdravili. Vseeno se ne priporoča dolgotrajnega ali pogostega uživanja malinjakovega čaja zaradi večje vsebnosti čreslovin.
Uživanje malinjakovega čaja se v prvem trimesečju nosečnosti odsvetuje zaradi možnosti sprožitve krčev. Pomembno je tudi, da se pripravek v zadnji fazi nosečnosti, kot priprava na porod, uporablja le pod zdravniškim nadzorom. Ker je premalo podatkov o uporabi med dojenjem in pri mlajših otrocih, se uživanje čaja v tem obdobju odsvetuje.
Starejši listi niso priporočljivi za nabiranje, saj vsebujejo veliko čreslovin in dajejo čaju trpek okus.
Malinjakove jagode – maline je treba posušiti čim hitreje, pri čemer je najbolje uporabiti umetno sušenje na 40 stopinj Celzija.
Nabiranje malinovih jagod v naravi je omejeno na 2 kg na osebo na dan.
Malinjak ima rad globoko in dobro odcedno humusno zemljo, sončno lego, a tolerira tudi nekaj sence. Slabše obrodi, če raste v senci dreves, a lahko dobro uspeva na odprtem pobočju obrnjenem proti severu, ki je zaščiteno pred močnim vetrom. Zahteva redno gnojenje z dušikom, če želimo da dobro rodi, prav tako zalivanje v sušnem obdobju.
Vse sorte malinjakov, ki jih lahko kupimo v vrtnarijah so samoplodne. Ta vrsta ima dvoletna stebla. Vsako leto proizvede več novih stebel iz trajne koreninske podlage, ki obrodijo v drugem letu, nato pa odmrejo. Malinjak poleti razmnožujemo s podtaknjenci, jeseni pa z delitvijo.
Iztrošene mlade poganjke moramo jeseni po obiranju sadežev odstraniti tik nad tlemi. Preostala stebla pa pritrdimo na ogrodje in jih razredčimo tako, da na vsake toliko pustimo en močnejši poganjek (približno na 10 cm). Spomladi enoletne poganjke skrajšamo, jeseni pa po obiranju malin rez spet ponovimo.
Vrtnarji svetujejo, da maline ne gojite v bližini robid ali krompirja.
Arheološke najdbe iz kamene dobe so pokazale, da so že takrat uporabljali malinjak. V srednjem veku je bila rastlina pomembna za preganjanje driske in kožnih bolezni, uporabljali pa so jo tudi za grgranje ob bolečem grlu.
V času vojne so sveže liste malinjaka in navadne robide fermentirali, saj so se ob tem zaradi čreslovin razvile snovi, ki imajo podobno aromo kot pravi čaj. Nekateri zato liste uporabljajo kot kavni nadomestek.
Je tudi pomembna medonosna rastlina, katero čebele zelo rade obiskujejo. Privablja tudi metulje.
Iz plodov lahko pridobimo vijolično do motno modro barvo, ki jo lahko uporabimo za naravno obarvanje tkanin ali drugih predmetov.
V preteklosti so iz malinjakovih vlaken izdelovali papir. Po tem ko so obrali plodove, so nabrali še stebla. Stebla so kuhali dokler ni bilo mogoče iz njih odstraniti vlaken. Vlakna so nato kuhali več ur z lugom, nato pa jih ročno stepali s kladivi. Pridobljen papir je imel svetlo rjavo barve. Z nekaj posodobitvami lahko papir ustvarite tudi sami, z navodili v tem videu.
Malinjak je razširjen po večjem delu severne poloble.
Latinsko ime: Robus idaeus
Družina: rožnice, Rosaceae
Druga imena: malina
Možne zamenjave: navadna robida (Rubus fruticosus)
J | F | M | A | M | J | J | A | S | O | N | D |
To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.
Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.