Lučnik, velecvetni
Velecvetni lučnik ali papeževa sveča je zdravilna rastlina za različna vnetna stanja, respiratorna obolenja in kašelj
Velecvetni lučnik ali papeževa sveča je zdravilna rastlina za različna vnetna stanja, respiratorna obolenja in kašelj
Velecvetni lučnik (Verbascum densiflorum ali Verbascum thapsiforme) je dvoletnica – prvo leto zraste zgolj pritalni listni venec, drugo leto pa zraste do 2 metra visoko in dlakavo steblo. Zaradi pokončnega stebla je dobil ljudsko ime papeževa sveča.
Na njem so posuti majhni rumeni cvetovi, ki rastejo v klasastih socvetjih in močno medijo. V sredini cvetov so rdečkasti, volnato dlakavi prašniki. Njegovi listi so premenjalno nameščeni, z narezanim robom in polsteno dlakavi.
V zdravilne namene se uporablja več vrst lučnikov, na primer navadni lučnik (Verbascum phlomoides) in drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus). Na travnikih pa lahko najdemo tudi druge sorodnike velecvetnega lučnika – črni lučnik (Verbascum nigrum), avstrijski lučnik (Verbascum austriacum) in volnati lučnik (Verbascum alpinum).
Lučnik v naravi raste na brežinah, odlagališčih, ob poteh, posekah, železniških nasipih in tirih.
Pogosto je gojen na domačih vrtovih. Vsako leto se sam zaseje in kolikor v prvem letu ne izruvamo njegove pritalne listne rozete, imamo v drugem letu visoko rastoči lučnik.
Cvetove papeževe sveče nabiramo od junija do septembra. Pomembno je, da cvetove nabiramo zjutraj, ko so odprti, ob suhem vremenu brez rose. Cvetovi lahko že čez nekaj ur odcvetijo in niso več uporabni.
Nabiramo predvsem cvetove, lahko pa tudi liste in korenine.
Lučnikov cvet vsebuje sluzi, saponine, flavonoide in iridoide. Medtem ko velecvetni in navadni lučnik vsebujeta več sluzi, drobnocvetni vsebuje več saponinov.
Lučnik se v ljudski medicini uporablja predvsem pri zdravljenju respiratornih obolenj in prehlada. Pospešuje razkrajanje sluzi pri zasluzenih dihalih, izkašljevanje, blaži draženje v grlu, hripavost, bronhitis in astmo.
Učinkovitost zdravilnih učinkovin lučnika na zaviranje rast bakterij, ki so vključene v okužbe dihal, so dokazali tudi z antibakterijskimi testi pri katerih so bili vodni izvlečki (poparek) najbolj učinkoviti.
Večina zdravilnih aplikacij, ki so zbrana iz ljudskega zdravilstva imajo pod skupni imenovalec vnetne procese (stanja, ki izvirajo iz tega so na primer astma, kožne bolezni, revmatska obolenja). Pri tem imajo pomembno vlogo polifenolne komponente v katere so vključeni flavoni in flavanoli.
Pripravek iz slezovega izvlečka in olivnega olja se v ljudski medicini uporablja za zdravljenje ušesnega vnetja, predvsem pri otrokih.
Med aplikacijami za obtočilni sistem je najbolje opisana uporaba lučnika pri težavah s hemoroidi.
Čaj ali poparek iz lučnikovih cvetov se uporablja za respiratorna in prehladna obolenja ter za stanja, katerih vzrok so vnetni procesi.
Lučnikov sirup se uporablja za prehlad, ki ga spremlja draženje v grlu, hripavost in kašelj. Primeren je tudi za otroke, saj ga zaradi sladkobe raje zaužijejo.
Pripravimo ga lahko doma na isti način kot sirup iz regratovih cvetov ali smrekovih vršičkov. V steklen kozarec izmenično nalagamo plasti lučnikovih cvetov in sladkorja. Začnemo z lučnikovimi cvetovi in končamo s sladkorjem. Kozarec pustimo nekaj tednov na topli okenski polici, da se sladkor stopi. Namesto sladkorja lahko uporabimo tudi med, v katerega vmešamo cvetove lučnika. V tem primeru naj bo kozarec na temnem, brez izpostavljanja sonči svetlobi. Po nekaj tednih namakanja tudi te cvetove precedimo.
Sedeča kopel s poparkom iz lučnika pomaga pri hemoroidih.
Lučnik v olivnem olju je uporaben za vtiranje in s tem lajšanje težav kot so vnetja na koži, rane in ušesna obolenja.
Čaj pripravimo tako, da dve do tri čajne žličke posušenih lučnikovih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5-10 minut, nato ga precedimo.
Iz literature ni zaznavanih nezaželenih učinkov. Prav tako ni poročil o medsebojnem delovanju s katerimi drugimi zdravili.
Cvetove je potrebno posušiti zelo hitro in previdno – lahko tudi z umetno toploto, saj le tako ohranijo lepo barvo in ne postanejo umazano rjavi, kar je tudi znak izgube zdravilnih učinkovin.
Pomembno je, da lučnikove cvetove shranjujemo v zaprtih posodah v suhem prostoru, najbolje v stekleni embalaži, saj ko so posušeni, močno vsrkavajo vlago iz zraka.
Zaradi dlakavih prašnikov v cvetovih lahko čaj nekoliko draži grlo, zato ga lahko predhodno precedimo skozi gosto tkanino ali papirnat filter.
Dolga stebla so nekoč premazali s smolo in jih uporabljali kot baklo. S tem je nastala nekakšna velika sveča in od tod tudi ljudsko ime papeževa sveča.
V preteklosti so lučnik sejali na vrtove, saj so verjeli, da le ta odvrača strele.
V nekaterih evropskih državah 15. avgusta, ko se praznuje praznik Marijinega vnebovzetja, naredijo zeliščne butarice, v katerih je tudi papeževa sveča. Rastlina ima poseben pomen, ker naj bi bila posvečena ravno Mariji. Takšne butarice gospodarji obesijo v hišo ali hlev, saj naj bi tako varovala dom in živino pred strelami in boleznimi.
Razširjen je v Južni in Srednji Evropi, v Severni Afriki in tudi v nekaterih delih Azije.
Latinsko ime: Verbascum densiflorum, Verbascum thapsiforme
Družina: črnobinovke, Scrophulariaceae
Druga imena: papeževa sveča, papežev svečnik, papeževa bakla, veliki lučnik
Možne zamenjave: drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus), navadni lučnik (Verbascum phlomoides)
J | F | M | A | M | J | J | A | S | O | N | D |
To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.
Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.