Lapuh, navadni

O rastlini

Lapuh je trajnica in ena prvih spomladanskih rastlin. V času cvetenja zraste nekje od 5 do 15 cm, po cvetenju pa v višino zraste do 40 cm.

Steblo lapuha je olistano z zeleno rjavimi luskastimi listi. Na vrhu stebla je košek rumene barve, ki kot celota spominja na cvet, a je v resnici sestavljen iz večih jezičastih cvetov, ki obdajajo cevaste cvetove nameščene v sredini.

Pritlični listi se razvijejo šele po cvetenju. V primerjavi s cvetom so listi precej veliki, v premeru od 10 do 20 cm, ter so okroglaste oblike s srčnim dnom.

Kje raste

Lapuh raste ob cestnih robovih, v gozdu, na nabrežjih in nasipališčih. Raste tako na peščenih, ilovnatih kot tudi glinenih tleh. Raje ima vlažna tla in polsenčno lego.

Kdaj nabiramo lapuh

Cvetove lapuha nabiramo od februarja in ponekod vse do maja. Liste pa nabiramo junija in v začetku julija.

Ne priporoča se nabiranje rastline v obdobju suše, saj se lahko v stresnih razmerah koncentracija strupenih snovi v rastlini še poveča.

Katere dele nabiramo

Nabiramo lahko cvetove in liste lapuha. Bolj se priporoča nabiranje cvetov, saj le ti vsebujejo manj pirolizidinskih alkaloidov, ki škodujejo jetrom. Preberi več

Zdravilni učinki

Lapuh ima v tradicionalni medicini raznoliko uporabno vrednost in je predvsem poznan kot rastlina za zdravljenje težav povezanih z dihali, lajšanje vnetnih stanj in proti kožnim boleznim. Tradicionalno je poznan po lajšanju in pomirjanju kašlja. Zaradi vsebnosti sluzi namreč blaži vnetje v ustni votlini in žrelu, umiri hripavost, suh kašelj ter omogoča, da se sapnična sluznica obnovi, kar prispeva k lažjemu izkašljevanju.

Sodobne farmakološke in vitro in in vivo raziskave podpirajo nekatere načine tradicionalne uporabe kot so protivnetno delovanje, nevro-zaščitno delovanje, antidiabetično in antioksidativno delovanje. V cvetovih in listih so zaznali prisotnost številnih učinkovin. Med pomembnejšimi velja omeniti seskviterpene, fenolne kisline, flavonoide, kromone in pirolizidinske alkaloide. Slednja učinkovina je za človeka potencialno škodljiva, zaradi česar je lapuh pogosti predmet razprav o primernosti uporabe.

Hui in sod. (2012) so izvedli toksikološko raziskavo s katero so ovrednotili toksičnost lapuha. Štiri tedne so mišim preoralno dodajali vodni izvleček lapuha (do 40 g/kg). Pri skupini samic so opazili pomembne patološke spremembe v obliki povečanja jeter v primerjavi s kontrolno skupino, s čimer so pokazali, da je lapuh v določeni meri toksičen za jetra. Za razumevanje delovanja rastline na ljudi bi bilo potrebno opraviti več študij. Preberi si več o tem, na kaj je potrebno biti pozoren pred uživanjem zelišča.

Načini uporabe

Čaj iz cvetov lapuha si lahko pripravimo za lajšanje težav z dihali in kašlja. Na dan ne smemo zaužiti več kot tri skodelice lapuhovega čaja. Pred uporabo za zdravljenje se je potrebno posvetovati z zdravnikom, saj nam lahko njegova pretirana uporaba škodi. Preberi več

Sirup iz lapuha proti draženju v grlu in kašlju pripravimo na isti način kot sirup iz smrekovih vršičkov. V kozarcu za vlaganje menjavamo plasti lapuhovih cvetov in sladkorja. Začnemo s cvetovi in zaključimo s sladkorjem. Kozarec prekrit z gazo pustimo na soncu, da se sladkor stopi, kar lahko traja tudi več tednov.

Jegermajster velja za okusno zeliščno alkoholno pijačo, ki med drugim vsebuje tudi lapuhove cvetove in liste. V kolikor jih želite dodati tudi vi, na 1 l alkohola dodajte le nekaj cvetov lapuha, medtem ko liste raje izpustite. Isto drži v primeru, če se boste lotili izdelave tinkture iz lapuha. V alkoholu se učinkovine lapuha, tudi strupene, še bolje izločajo, zato se alkoholnim pripravkom iz lapuha raje izogibajmo.

V kulinariki se uporabljajo cvetni brsti ali mladi cvetovi, tako surovi kot tudi kuhani. Okus nekoliko spominja na janež. Na podoben način kot cvetove lahko uporabljamo tudi mlade liste lapuha – v solatah, juhah in drugih zelenjavnih jedeh. Listi imajo nekoliko bolj grenek okus, ki pa se v manjši meri umiri, če liste po kuhanju operemo.

Priprava čaja

Čaj, ki po okusu nekoliko spominja na sladki koren, lahko pripravimo tako iz svežih kot tudi posušenih cvetov lapuha.

Eno do dve čajni žlički cvetov (2 g zelišča) prelijemo s skodelico vroče vode in počakamo 5 minut, nato poparek precedimo.

Na kaj moram biti pozoren

Lapuh vsebuje manjšo količino strupenih pirolizidinskih alkaloidov, ki ob večjem uživanju škodujejo jetrom ali celo povzročijo raka. Ob stresnih razmerah v naravi se lahko koncentracija strupenih snovi še poveča, na primer ob dolgotrajni suši ali neprimerni prsti. Zaradi tega naj bo njegova uporaba predvsem zmerna.

Priporočen dnevni odmerek (tri skodelice čaja na dan, 2 g droge na skodelico) naj sicer ne bi predstavljalo pomembnega tveganja za zdravje, saj je zelišče za jetra nevarno pri dosti večjih odmerkih. Kljub temu pa izsledki farmakoloških študij kažejo na to, da majhna količina alkaloidov ob daljšem neprenehnem jemanju spremeni dedno zasnovo in predvsem okvari jetra. Zaradi tega dolgotrajno uživanje ni priporočljivo – ne več kot nekaj tednov na leto in še to zgolj ob akutnem pojavu simptoma (na primer kašlja), ne pa tudi kot preventivo za prehlad.

Če se odločite za njegovo uživanje, raje izberite mlade cvetove lapuha, saj le ti vsebujejo manjšo količino strupenih snovi v primerjavi z listi. Iz previdnosti zelišče v zdravilne namene uporabljajte po posvetu z zdravnikom. Glede na to, da glavni zdravilni učinek pripišemo sluzem, ga lahko zamenjamo s kakšno drugo, bolj varno alternativo med rastlinami, ki ima podobne zdravilne učinke kot lapuh, na primer trpotec, lučnik in slez.

Zelišče se ne priporoča v uporabo med nosečnostjo in dojenjem. Otroku lahko namreč povzroči prirojene okvare in poškodbe jeter. Prav tako naj ga ne uživajo otroci mlajši od šestih let.

Posebna previdnost ob uporabi je potrebna tudi pri osebah, ki imajo težave z jetri, saj jih rastlina lahko še poslabša, pri osebah z visokim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi, z motnjami strjevanja krvi ter pri osebah z alergijami na ambrozijo, krizanteme, ognjič, marjetice ali sorodne rastline.

Cvetove lapuha nabirajte v suhem vremenu, saj mokri cvetovi ob sušenju potemnijo, kar pa je znak manjše vsebnosti zdravilnih učinkovin. Še bolj pomembno pa je to, da zelišča ne nabirate v sušnem obdobju, saj bo rastlina v večji meri kopičila pirolizidinske alkaloide, kar je bilo opisano v prvem odstavku.

Cvet lapuha nekateri zamenjujejo z regratovim cvetom, a sta rastlini povsem različni. Najlažje ju ločimo po tem, da pri lapuhu najprej požene cvet na dolgem steblu. Njegovi listi poženejo šele, ko cvetovi odmrejo, medtem ko regratovi listi poženejo najprej in šele nato cvetovi. Regratovi listi so tudi manjši in nazobčani, medtem ko so lapuhovi listi veliko večji in srčaste oblike.

Zanimivosti

• Na evropskih tleh imajo večjo veljavo lapuhovi listi. Na Norveškem je tako moč kupiti čaj iz posušenih listov kot ljudsko zdravilo za kašelj in bolečine v prsih. Na Kitajskem imajo večji pomen cvetni brsti.

• Prvotno ime rastline je bilo Filius ante patrem, kar pomeni “sin pred očetom”. Le ta se sklicuje na nekoliko čudno zaporedje rasti, ko najprej poženejo cvetovi in šele nato listi.

• V angleščini je njegovo pogosto uporabljeno ime “coltsfoot”, saj oblika lista spominja na odtis konjevega stopala. V slovenščini se je bolje prijel izraz “oslova stopinja”.

Rastišča drugod po svetu

Lapuh je avtohton na področjih od zmerne Evrazije do Severne Afrike in Nepala.