Vresa, jesenska

O rastlini

Jesenska vresa je večletni zimzeleni polgrmiček, ki zraste od 20 do 60 cm visoko. Je nekakšna znanilka jeseni in spada v družino vresovk. Njen koreninski sistem se močno razraste, zato se lahko rastlina razširi po večji površini. Močno spominja na spomladansko reso, ki cveti pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi.

Steblo je olesenelo in se zlahka odlomi. Cvetovi so rožnato vijoličnih barv in so posejani po polovici stebla. Njeni čašni listi so daljši od venčnih, kar je največja razlika v primerjavi s cvetovi spomladanske rese, ki so bolj zvonasti. Listi so dolgi od 2 do 3 mm, nasprotno nameščeni in luskasto igličasti, prekrivajo se kot strešniki.

Kje raste

Raste na pobočjih ob cestah, jasah, v višje ležečih krajih gozdne meje, resavah, planinskih pašnikih.

Rada ima sončno lego ter odcedna, nekarbonatna in bolj kisla tla. V Sloveniji jo najdemo v zakisanih borovih gozdovih in kislih travnikih.

Kdaj jo nabiramo

Vreso nabiramo med cvetenjem od julija do oktobra, najbolje v opoldanskih urah sončnega vremena.

Katere dele nabiramo

Nabiramo samo zgornje dele poganjkov, kjer so cvetovi – od 5 do 10 cm dolge vršičke.

Zdravilni učinki

Rastlina vsebuje čreslovine, flavonoide, kremenčevo kislino in mineralne snovi.

Vresa ima dolgo zgodovino uporabe v ljudski medicini. Njeni zdravilni učinki pomagajo zlasti pri boleznih ledvic in vnetju mehurja in sečil, saj pospešuje odvajanje vode. Je diuretik in antiseptik, ki razkužuje sečne poti. Vresa povečuje izločanje žolča iz telesa. Raztapljala naj bi tudi ledvične in žolčne kamne. Nekoliko poveča znojenje.

Njeni depurativni učinki imajo vpliv na čiščenje toksinov iz telesa - razstrupljanje, čemur pravimo, da “čisti” kri. Je vazokonstriktor, ki oži ožilje in s tem vpliva na povišanje krvnega tlaka.

Pripisujejo ji tudi antirevmatske učinke. Rastlino macerirajo in iz nje ustvarijo obloge za zdravljenje revme in artritisa.

Ima adstrigentne učinke, ki imajo vpliv na kožo, zato se vreso uporablja tudi zunanje – z ohlajenim poparkom razkužujemo rane in poškodbe, pomaga pri prhljaju, luskavici, kožnih boleznih ter srbenju.

Pater Simon Ašič jo priporoča tudi za lajšanje bolečine v očeh – z ohlajenim poparkom izmivamo vnete oči.

Pitje čaja pred spanjem sprošča napetost in pomaga pri pomirjanju ter pripravi na spanec.

Načini uporabe

Čaj oziroma poparek naredimo za razstrupljanje, povečanje izločanje vode, sproščanje napetosti, težave s spanjem. Spijemo do 3 skodelice na dan.

V ohlajeni obliki čaj uporabljamo tudi zunanje za razkuževanje in težave s kožo (prhljaj, luskavica, srbenje) in izmivanje vnetih oči.

Prevretek uporabimo predvsem ob vnetju mehurja in sečil, bolezni ledvic in za povečanje izločanje žolča. Spijemo 2 skodelici čaja na dan.

Kopel: Poleg oblog za revmo, naj bi pri revmi pomagala tudi kopel. V vodo damo večjo količino poparka iz vrese in se v takšni kopeli kopamo 2x na dan.

Čajne mešanice: Vreso lahko dodajamo čajnim mešanicam, saj jih lepo barvno popestri, predvsem tistim za izkašljevanje, saj naj bi nekoliko lajšala kašelj.

V vrtnarstvu se uporablja kot okrasna rastlina, za lepšanje gredic, skalnjakov, za utrjevanje podlage in raznih brežin, saj preprečuje erozijo. Lahko jo sadimo tudi v korita.

Priprava čaja

Za Poparek prelijemo dve žlički zdrobljene vrese s skodelico vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5-7 minut, nato ga precedimo.

V istih količinah zelišča napravimo tudi prevretek, le da zelišče pustimo v vodi vreti vsaj 5 minut.

Na kaj moram biti pozoren

Jesenska vresa in spomladanska resa sta v ljudskem zdravilstvu praktično enako uporabni, tako sveži kot posušeni. Vrese in rese pa se med seboj razlikujejo v času cvetenja. Rese cvetijo zgodaj spomladi, vrese pa v jeseni. Med seboj sta si različni tudi v obliki cvetov ter listov.

Sušimo celotne poganjke, oziroma veje vrese na temperaturi med 30 in 40 stopinj Celzija. Tako bodo cvetovi ohranili lepo rožnato barvo. Na manjše koščke jo zdrobimo šele tik pred pripravo čaja. V kolikor vreso dodajamo v čajne mešanice, po sušenju previdno posmukamo njene cvetove iz vejic, da jih čim manj poškodujemo.

Vrtnarski nasveti: Če jo gojimo kot okrasno rastlino na vrtu, jo vsako pomlad močno porežemo, saj s tem spodbudimo gosto rast. Je zelo nezahtevna grmovnica, ki prenese nizke temperature ter močno sušo. Jesenske vrese raje ne sadimo pod drevesa ali druge grmovnice, saj ima močno razraščen koreninski sistem, ki preprečuje rast drugim rastlinam.

Zanimivosti

• Jesenska vresa je pomembna medonosna rastlina za čebele. Iz nje čebele pridelujejo jesenski vresov med, ki je temne barve.

• Nekoč so iz vrese izdelovali metle za ometanje krušnih peči. Iz cvetov so delali nekakšno medico, mlade poganjke pa so uporabljali namesto hmelja za aromatiziranje piva.

• V preteklosti so verjeli, da vresa prinaša srečo in so jo dajali pod vzglavnike z namenom uresničitve sanj.

• Iz nje so nekoč pridobivali rumeno barvilo, s katerim so barvali volno.

• Jesenska vresa spada v isto družino kot borovnica in brusnica - vresovke.