Borovnica, navadna

O rastlini

Borovnica je nizek trajni polgrm, ki ima razvejano steblo v višini od 20 - 50 cm. Njeni svetlozeleni listki so majhni in nazobčani ter pozimi odpadejo. Cvetovi so zelenkasto beli z rožnatim venčkom. Borovnica ima temno modre, oziroma vijolične barve plodov, ki zorijo od začetka junija naprej.

Kje raste borovnica

Borovnica raste na rahlih humusnih, močvirnatih in kislih tleh v listnatih in iglastih gozdovih, ter tudi na barjih, resavah in ruševju. Je precej pogosta rastlina in je razširjena po vsej Evropi.

Kdaj nabiramo borovnico

Borovničeve liste nabiramo že maja, pred zorenjem plodov - jagod. Jagode pa nabiramo ob zrelosti, od junija do avgusta, odvisno od lege rastišča.

Katere dele nabiramo

Najbolj pogosto nabiramo borovničeve plodove, lahko pa tudi liste.

Zdravilni učinki

Posušene borovnice vsebujejo čreslovine, ki so glavne nosilke učinka in delujejo direktno na črevesje, zavirajo peristaltiko in delujejo protivnetno. Poleg tega pa vsebujejo tudi glikozide, pektin, vitamin C, organske kisline in β-karoten. Posušene jagode zaradi vsebnosti čreslovin ustavljajo in zdravijo akutne driske, medtem ko ima svež plod ravno obraten učinek - deluje nekoliko odvajalno, zoper zaprtju.

Posušene borovnice zaščitno delujejo tudi na ožilje in zavirajo zatrdevanje žil. Pomagajo tudi pri blaženju lažjih vnetjih sluznice in grla.

Jagode naj bi tudi pozitivno vplivale na oči, saj izboljšajo prekrvavitev mrežnice in s tem izboljšajo ostrino vida. Zato jih priporočajo predvsem šoferjem, ki vozijo ponoči.

Tudi listi borovnice vsebujejo čreslovine in glikozide, poleg tega pa je v njih prisoten tudi hidrokinon, ki je strupen. Listi borovnice naj bi sicer zniževali raven sladkorja v krvi, kar bi ustrezalo diabetikom, prav tako pa naj bi blažili vnetje mehurja in sečevoda. Zaradi strupenega hidrokinona lahko uporaba listov vodi v zastrupitev jeter, zaradi česar se ne priporoča uživanje pripravkov iz borovničevih listov. Dolgotrajna uporaba borovničevih listov za namen zdravljenja lahko vodi v odpoved jeter. Za takšne težave, ki naj bi jih zdravili borovničevi listi, obstajajo bolj učinkovita in manj nevarna zdravila in zelišča.

Načini uporabe

Posušene jagode borovnic: Uživanje jagod in pitje čaja ob driski (do 5 skodelic dnevno), grgranje in pitje čaja ob vnetju grla, obkladki s čajem za zaustavitev krvavitev pri hemoroidih.

Sveže jagode borovnic: Za izboljšanje ostrine vida, zoper zaprtju, krepitev imunskega sistema.

Listi borovnice: Uporabe le teh se ne priporoča, saj vsebujejo človeku nevarno snov, zaradi katere ob dolgotrajni uporabi lahko vodi do odpovedi jeter. Če že, naj bodo borovničevi listi pristoni zgolj v čajni mešanici - za zdravljenje vnetij mehurja in sečevoda, skupaj s koprivo, rmanom, regratom in robido. Uporaba naj bo zgolj kratkotrajna.

Kulinarika: Sveže borovnice kot sadje so nadvse uporabne v prehrani in kulinariki. Lahko jih jemo same, iz njih pripravljamo sladice, sokove, marmelade, sirupe, borovničev liker …

Priprava čaja

Eno ali 2 žlički suhih borovnic damo v posodo z 2 dl hladne vode, nato pa pripravek zavremo in kuhamo 10 minut, na koncu ga precedimo.

Na kaj moram biti pozoren in omejitve

Borovničevi listi vsebujejo hidrokinon, ki je strupen in lahko ob dolgotrajni uporabi listov povzroči zastrupitev jeter. Pitje čaja iz borovničevih listov zato odsvetujemo, če pa se vseeno odločite za njihovo uživanje, se je o tem najbolje posvetovati z zdravnikom. Čaja iz listov ne smemo piti nenadzorovano.

Čaj iz posušenih borovnic lahko uživajo tudi otroci od 1 leta naprej, le da jim pripravimo samo 1/4 odmerka za odrasle. Čaj iz plodov je prav tako primeren za nosečnice in doječe matere, saj ni bilo dokazane toksičnosti njenih plodov.

Ob težavah z drisko ne smemo pozabiti na nadomeščanje izgubljene tekočine, saj lahko dehidracija vpliva na zmanjšanje moči in samo podaljša zdravljenje.

Nabiranje borovničevih jagod v naravi je omejeno na 2 kg na osebo na dan.

Zanimivosti

• Nabiranje borovnic je bilo v preteklosti v domeni otrok. V času zorenja se je v gozd odpravila cela skupina vaških otrok, ki so se ob tem družili in zabavali.

• Včasih so iz borovnic delali barvilo s katerim so v modro barvo barvali tkanine. Barvila v plodovih so antociani, ki so v bistvu antioksidanti, ki ščitijo celice (s svojo prisotnostjo zavirajo oksidacijske spremembe, ki utegnejo škodovati celici).

Rastišča drugod po svetu

Najdemo jo tudi v Severni Ameriki in ponekod v Aziji.

Viri