Bezeg, črni

O rastlini

Bezeg je ena od najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin v Sloveniji, prav tako pa je široka njegova uporabnost in zdravilni učinki. Je listopaden grm ali manjše drevo, ki v višino zraste tudi do 7 metrov.

Najbolj priljubljeni in poznani so številčni rumenobeli klobukasti cvetovi, ki so ob cvetenju rahlo nagnjeni k tlom in imajo značilen sladkast vonj. Njegovi plodovi – jagode, so okrogle oblike, kot zreli pa bleščeče črni in sočni. Bezgovi listi so nasprotno nameščeni, liho pernati, s petimi različno velikimi lističi.

Kje raste

Bezeg raste divje ob robovih gozda, ob poteh, potokih in jasah. Najdemo pa ga tudi v živih mejah, na vrtovih in ob hišah.

Kdaj nabiramo bezeg

Bezgove mlade liste in poganjke nabiramo v aprilu in maju. Bezgove cvetove nabiramo maja in junija, črne dozorele jagode pa od avgusta do septembra.

Pomembno je, da bezgove cvetove nabiramo ob sončnem in suhem vremenu, najbolje v opoldanskih urah.

Katere dele nabiramo

Navadno nabiramo samo bezgovo cvetje ter plodove – črne jagode. Cvetovi so pogosto ušivi, kar opazimo kot črne pikice po pecljih in cvetovih. Pomembno je, da naberemo samo neušive in zdrave cvetove.

Pri listih in skorji svetujemo previdnost zaradi vsebnosti strupene snovi (cianogeni glikozid).

Zdravilni učinki

Sodobne raziskave na splošno podpirajo tradicionalno uporabo bezga.

Bezeg je posebej učinkovit pri gripi in prehladu, saj lajša zgodnje simptome prehladnih obolenj, blaži vnetje sluznice dihal in zdravi bolno grlo. Lajša tudi izkašljevanje – tako pri mokrem kot produktivnem kašlju. Ko je prisotna še povišana temperatura telesa, bezgov čaj pospešuje potenje, izločanje seča (diuretik), s tem pa se telo ohlaja in obenem se niža telesna temperatura.

Klinične raziskave so dokazale tudi protivnetno in antibakterijsko učinkovitost bezgovega cvetja.

Črne jagode vsebujejo veliko vitamina C in tudi drugih vitaminov, zato lahko služijo kot podpora h krepitvi imunskega sistema.

V nekaterih virih opisujejo tudi učinke bezgovih jagod pri zdravljenju išiasa in revme.

Načini uporabe

Čaj ali poparek iz bezgovih cvetov lahko pripravimo za preventivo in pri pojavu prvih znakov gripe, prehladnih obolenj, kašlja in povišane temperature. Takšen čaj iz 2 do 4 gramov cvetov pijemo trikrat na dan.

Bezgove jagode se lahko uporabljajo podobno kot posušene borovnice pri driski. Iz posušenih jagod pripravimo čaj. Črne bezgove jagode v obliki želeja, sirupa ali terjaka nam služijo kot dodatek k prehrani za krepitev imunskega sistema. Terjak lahko zaužijemo direktno, lahko pa si pripravimo napitek tako, da žlico terjaka raztopimo v vroči vodi. Kratkoročno lahko zaužijemo tudi več žlic terjaka dnevno – v preventivne namene za krepitev imunskega sistema ali pa ob pojavu prvih znakov prehlada.

Recept za terjak – pripravimo ga tako da večjo količino bezgovih jagod razpecljamo in jih damo v posodo (na začetku dodamo malo vode), kjer jih na nižji temperaturi kuhamo do vrenja, da izpustijo vodo. Nato jih pretlačimo ali s paličnim mešalnikom zmiksamo, da iz jagod razpustimo ves sok. Tekočino precedimo čez sito. Črno tekočino nato več ur počasi kuhamo dokler večino vode ne izhlapi. Pidobiti moramo gosto zmes, ki jo nato vložimo v kozarce na način kot za marmelado.

Iz svežih jagod naredimo tudi marmelado. Dva kilograma jagod pretlačimo in z dodatkom vode kuhamo, dodamo 0,5 kg sladkorja. Ko tekočina izhlapi, marmelado natočimo v sterilne kozarce za vlaganje.

Bezgovi listi se kot čaj uporabljajo za razstrupljanje ter zoper zaprtju. Stolčene bezgove liste polagamo na boleča mesta kot obkladek. Kot obkladek jih lahko uporabimo tudi pri hemoroidih. Priporoča se previdnost ob uporabi zaradi strupenih snovi, ki jih vsebujejo listi.

Čaj iz bezgovega lubja in listov naj bi sicer pomagal pri zaprtju – iz lubja naredimo prevretek (pri lubju se uporabi samo srednja zelena plast).

Pri uporabi lubja bodite previdni, saj lubje vsebuje strupeno snov (cianogeni glikozid). Varne pripravke iz njih znajo narediti nekateri izkušeni zeliščarji.

V kulinariki lahko bezgove cvetove uporabimo za bezgov sok ali sirup, šabeso, bezgov kis, pripravimo sladice in druge jedi. Ena od jedi so ocvrti bezgovi cvetovi. Cvet potopimo v testo in ga ocvremo ali iz njih naredimo omleto. Nekaj receptov iz bezga lahko najdeš tudi v blog zapisu na tej strani.

Nega kože: Umivanje in kopanje v čaju iz listov črnega bezga naj bi imelo tudi pozitiven vpliv na nečisto kožo.

Seneni nahod: Pripravki iz bezgovih cvetov naj bi omilili seneni nahod, v kolikor začnemo z uživanjem že mesece v naprej, še preden se nam pojavi.

Priprava čaja

Eno čajno žličko posušenih bezgovih cvetov ali plodov prelijemo s skodelico vrele vode (zelišče zdrobimo šele tik pred pripravo čaja). Pokrit poparek naj stoji 10 minut, nato ga precedimo. Za pospešitev potenja ob povišani telesni temperaturi lahko namesto ene čajne žličke damo dve čajni žlički bezgovih cvetov.

Čaj ima nekoliko sladkast okus, če je rastlina predolgo v vodi pa lahko postane nekoliko grenkast.

Na kaj moram biti pozoren in omejitve

Stebla, listi, korenine, skorja in bezgove jagode vsebujejo strupeno snov – cianogeni glikozid, zato jih je potrebno pred uživanjem prekuhati. Listov, lubja in korenin se zato sploh ne priporoča v uporabo. Sveže bezgove jagode lahko na primer povzročijo bruhanje, omotico, slabost in prebavne motnje, zato jih je nujno potrebno prekuhati.

Zaradi pomanjkanja ustreznih dokazov o užinkovanju bezga, se otrokom do 12 leta starosti, ženskam v nosečnosti in doječim materam ne priporoča uporabe pripravkov iz bezga.

Zaradi prisotnosti tanina v bezgu, ki lahko veže železo in s tem znižuje vnos železa v organizem, se ne priporoča hkratnega uživanja bezgovih pripravkov in dodatkov železa. Priporoča se vsaj dvo-urni presledek med jemanjem enega in drugega pripravka.

Nabiranje bezga v naravi je omejeno na 2 kg na osebo na dan.

Zanimivosti

• Ljudje so že od nekdaj častili črni bezeg. Pustili so ga rasti tik ob hišah in verjeli, da ščiti njihov dom in jih obvaruje pred boleznimi in smrtjo. Verjeli so, da so ti grmi bivališča božanstev.

• Zaradi izredne zdravilnosti bezga, stari rek pravi, da ko srečaš bezgov grm, se mu odkrij in prikloni (snemi klobuk/pokrivalo in se prikloni).

• Vroč bezgov čaj naj bi pri pomanjkanju spolnih hormonov deloval kot afrodiziak.

• Španski bezeg ima s črnim bezgom skupnega le drugi del imena. Gre za okrasno, neužitno rastlino z dišečim vonjem.

• Iz črnih jagod lahko pridobimo modro-vijolično barvilo. Nekoč so takšno barvilo uporabljali tudi za barvanje las. Modro barvilo iz jagod lahko uporabimo tudi kot indikator kislosti ali bazičnosti – v bazični raztopini bo barva postala zelena, v kisli pa rdeča.

Rastišča drugod po svetu

Razširjen je skoraj povsod po Evropi, nahajališča pa so tudi v Sibiriji in Mali Aziji.