Nasveti za nabiranje, sušenje in shranjevanje zdravilnih rastlin ter pripravo čaja

Zdrav um v zdravem telesu je kratek, a celovit opis človeka, ki je na tem svetu srečen. (John Locke)

Deli s prijatelji
Deli s prijatelji

Ko nabiramo zdravilne rastline v naravi, naredimo veliko dobrega za svoje zdravje in počutje že med samim nabiranjem, saj se povežemo z naravo, izostrimo svoje čute in umirimo um. Da bi kar čim bolje ohranili zdravilne učinkovine v rastlinah tudi za svoje zdravje v prihodnosti, pa moramo vedeti tudi, kako ta zelišča pravilno posušiti in shranjevati. Na tej strani vas bomo seznanili z osnovnimi napotki, kako se pravilno lotiti teh postopkov, da bo vaš čaj čim bolj kakovosten in zdravju koristen.

Vsebina nasvetov

Na kaj moram biti pozoren preden nabiram zdravilne rastline?

Preden začnemo nabirati rastlino skrbno indentificirajmo, da ne naberemo napačne ali celo strupene. Pri sebi imamo lahko knjigo za določanje rastlin ali telefon z odprto stranjo Naberi si čaj.

Rastlin ne nabirajmo na območju industrije, prometa, ob cestah in železnicah, saj se v teh delih v tleh nabirajo izpušni plini in težke kovine, ki se nato kopičijo v rastlinah in škodijo zdravju. Pozorni smo, da rastline niso zaprašene ali kako drugače umazane.

Ne nabirajmo rastlin, ki so zaščitene ali rastlin, ki rastejo na zaščitenem območju, četudi niso zaščitene (na primer v Triglavskem narodnem parku). Da bo ostalo še kaj za ostale, ne nabirajmo prevelikih količin, ampak le toliko kot potrebujemo za eno sezono, saj zdravilni učinki rastlin sčasoma izgubijo na kvaliteti.

Če imate možnost, razmislite o gojenju določenih zdravilnih rastlin, ki jih je v naravi težje najti in bi jih želeli imeti v svoji čajni mešanici. Veliko večino zdravilnih rastlin je namreč možno gojiti. Še posebej tiste, ki cvetijo, bodo pričarale lep okras na vrtu in predstavljale odlično pašo za čebele.

Gojenje ameriškega slamnika na vrtu in njegovova obiskovalka (foto: osebni arhiv).

Gojenje ameriškega slamnika na vrtu in njegovova obiskovalka (foto: osebni arhiv).

Kako nabiram rastline z minimalnim vplivom na rastišče in nabrana zelišča?

Nikoli ne potrgamo/posmukamo vseh rastlin in cvetov, ki rastejo na enem mestu - večji del jih pustimo za razplod semen in obnovitev populacije. Naberemo samo tiste dele rastlin, ki jih potrebujemo za čaj in zdravljenje (na primer liste, cvetove, poganjke) in ne izruvajmo cele rastline s korenino vred, če le te ne potrebujemo.

Da čimanj poškodujemo rastlino, si pri nabiranju pomagamo s škarjami, saj je lahko mesto, na katerem želimo rastlino odtrgati, zelo lesnato in trdo. Zaradi uporabe sile bi lahko celotno rastlina kar hitro izruvali. Največ škode rastišču naredimo ravno z izkopavanjem korenin ali drugih podzemnih delov.

Rastline nabirajmo v košaro, bombažno, platneno ali papirnato vrečko. Nabrane rastline ne smejo biti potlačene, saj se tako pomečkajo. Zmečkani deli med sušenjem potemnijo, to pa je znak slabe kakovosti in zmanjšane količine učinkovin. Slabe dele rastline (zmečkane, obgrizene, ušive dele) odstranimo že na mestu nabiranja.

Kdaj je primeren čas za nabiranje zelišč?

Rastline nabiramo ob času, ki je zapisan v navodilih na tej strani - takrat ima rastlina največjo vrednost, aromo in vsebnost učinkovin. Večina rastlin se nabira na suh in sončen dan, v opoldanskih urah, ko je največja vsebnost eteričnih olj in drugih učinkovin. Na zelo vroče dni ob popoldnevih rastlin ne nabiramo, saj takrat sicer nastane več eteričnih olj, ampak le ta tudi hitreje izhlapevajo skozi površino rastline. Nikoli ne nabirajmo mokrih rastlin ali takoj po dežju.

Nabiranje cvetov velecvetnega lučnika (foto: osebni arhiv).

Nabiranje cvetov velecvetnega lučnika (foto: osebni arhiv).

Nabiranje zaščitenih rastlin ali rastlin na zaščitenih območjih

Nabiranje zaščitenih rastlin ni dovoljeno. Na tej strani lahko v poglavju Na kaj moram biti pozoren in omejitve preberete, če ima določena rastlina omejitve pri nabiranju. Na primer arnike lahko naberete za en šopek, ki ga držite med palcem in kazalcem, določene plodove, na primer borovnice in šipek, je dovoljeno nabrati do 2 kg na dan na osebo. V kolikor rastline ne smete nabirati v naravi, je to navedeno na tej strani. O omejitvah in zaščitenih rastlinah si lahko preberete tudi na seznamu zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji

Nabiranje rastlin ni dovoljeno na zaščitenih območjih, kot je Triglavski narodni park. Za bolj podrobna navodila glede nabiranja rastlin v zaščitenih predelih obiščite uradno stran Ministrstva za okolje in prostor.

Varovano območje narave v Triglavskem narodnem parku.

Varovano območje narave v Triglavskem narodnem parku.

Priprava na sušenje zdravilnih rastlin

Rastlin pred sušenjem ne smemo spirati z vodo, zato nabiramo samo lepe in čiste rastline (izjema pri tem so korenine in drugi podzemni deli). Sveže rastline čimprej v tanki plasti razprostrimo po primerni podlagi - na lesene okvirje z vpeto mrežo, na les, papir ali tkanino. Najboljša podlaga za sušenje omogoča sušenje iz vseh strani (tudi spodaj), zato se za sušenje priporoča v okvir vpeta mreža.

Sušenje zdravilnih rastlin mora potekati v senci in v zračnem prostoru. Temnejši prostor za sušenje omogoča bolj kakovostno posušena zelišča, saj svetloba sproži kemične procese, ki uničujejo barvila in druge snovi v rastlinah. S sušenjem zeliščem odvzamemo vodo in jim tako podaljšamo trajnost. Od pravilnega sušenja je odvisno, koliko učinkovin se bo ohranilo tudi v posušenem zelišču. Korenine operemo, obrišemo in jih sušimo na soncu, saj se v senci ne bodo nikoli dobro posušile.

Rastlin ne trgajmo ali razrezujemo na manjše kose, saj to povzorči izgube eteričnih olj in drugih učinkovin v rastlini. Na manjše koščke zelišče zdrobimo šele tik pred pripravo čaja.

Sušenje zelišč v šopkih je sicer izredno privlačen okras v kuhinji, a ni najbolši način sušenja. Ko so rastline tesno povezane skupaj, jim oviramo kroženje zraka, zračenje je upočasnjeno, pride do razkrajanja učinkovin zaradi fermentacije, odpadanja listov in bledih posušenih rastlin.

Sušenje zdravilnih rastlin

Idealne temperature za sušenje so med 30 in 40 stopinj Celzija. Sušenje na višji temperaturi ni primerno, saj pride do izhlapevanja eteričnih olj. Nekatera zelišča, še posebaj cvetove in plodove, je potrebno posušiti zelo na hitro, saj le tako ohranijo barvo in aromo in zmanjšamo verjetnost za plesnenje. Za njih je večinoma potrebno umetno sušenje pri 40 stopinjah Celzija. Najbolj primerno obdobje za naravno sušenje, ko sušimo pri naravni temperaturi ozračja, je obdobje toplega vremena med poletjem. Zelo primerno je, da sušimo v prostorih ali podstrešjih, ki niso toplotno izolirana.

Naravno sušenje naj bo končano najkasneje v 10 dneh. Da se izognemo prevelikim izgubam učinkovin, mora biti sušenje opravljeno kar se da hitro. Rastline so dovolj suhe, ko ob dotiku šelestijo in postanejo drobljive.

Sušenje na okvirjih na podstrešju (foto: osebni arhiv).

Sušenje na okvirjih na podstrešju (foto: osebni arhiv).

Rastline so posušene, kaj pa sedaj? Kako jih shraniti?

Posušenih zelišč ne drobimo, ampak jih previdno položimo v plasteh v dovolj velike posode. Za shranjevanje so najbolj primerni kozarci iz temnega stekla z navojnim pokrovom. Posoda za shranjevanje mora biti nepropustna za vlago. To še posebej velja za shranjevanje zelišč kot so velecvetni lučnik, ognjič in slez, ki so higroskopična in vsrkavajo vlago iz ozračja, zaradi česar se v kratkem času pokvarijo. Pomembno je, da so rastline shranjene v embalaži, ki ne prepušča svetlobe ali v temnem prostoru. Tako se ohrani več učinkovin.

Če je prostor dovolj suh, so za shranjevanje primerne tudi papirnate in platnene vrečke ter kartonaste škatle. Učinkovine v zeliščih se torej najbolj ohranijo, če so shranjene v temnih, suhih in hladnih prostorih (višje temperature povzročijo razkrajanje in sproščanje eteričnih olj). Ne pozabimo napisati etiketo z imenom zelišča in datumom nabiranja.

Shranjevanje zelišč v steklenih kozarcih. Ker kozarci sami niso zatemnjeni, jih midva hraniva v zaprti omari. (foto: Zala Hrastar).

Shranjevanje zelišč v steklenih kozarcih. Ker kozarci sami niso zatemnjeni, jih midva hraniva v zaprti omari. (foto: Zala Hrastar).

Čas za čaj! Kako naj si ga pripravim?

Šele v tem delu, tik preden pripravimo čaj, zdrobimo zelišče na manjše koščke ali osmukamo vejice na katerih so listki ali cvetovi. Seveda lahko uporabimo tudi sveže zelišče, ki ga prav tako nekoliko raztrgamo na manjše dele.

Zavremo vodo in z njo prelijemo zelišče (glej navodila za posamezno rastlino - poglavje Priprava čaja). Merica za skodelico čaja je od 1 do 2 čajni žlički ali od 5 do 10 gramov zelišča. Pokrit poparek naj stoji toliko časa, kot je določeno v navodilih za posamezno rastlino, nato pa ga precedimo. Za čajne mešanice vzamemo povprečen čas za namakanje zelišča - od 5 do 10 minut.

Priprava čaja v skodelici (foto: Zala Hrastar).

Priprava čaja v skodelici (foto: Zala Hrastar).

Viri

  1. Ašič, S., Kukman, J.(2007). Domača lekarna patra Simona Ašiča. Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč (prenovljena izdaja). Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  2. Beiser, R.;[prevedel Milan Lovka].(2011). Čaji iz zelišč in sadežev: nabiranje, pripravljanje, uživanje. Kranj: Narava.
  3. Kremer, B.P.;[prevedel Milan Lovka].(2007). Zdravilne rastline. Radovljica: Didakta.
  4. Nikolčič, T.(2016). Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 zelišče za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365.
Deli s prijatelji

Ustvarjalca spletne strani

To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.

Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.