Zaprtje

Po definiciji je človek zaprt, če odvaja blato manj kot trikrat tedensko. Kako pogosto oseba odvaja, se zelo razlikuje od osebe do osebe. Nekateri ljudje odvajajo blato večkrat na dan, medtem ko drugi zgolj nekajkrat tedensko. Odvajanje se smatra za normalno, ko se vzorec izločanja ne oddalji preveč od običajnega.

Druge ključne značilnosti, ki definirajo zaprtje, so suho in trdo blato, boleče črevesje, težje izločanje blata in občutek, da niste popolnoma izpraznili črevesja.

Kaj privede do zaprtja?

Do zaprtja pride, ko debelo črevo absorbira preveč vode iz blata, kar ga izsuši. Zaradi tega je trdo in ga je težje iztisniti iz telesa.

Hrana, ki jo zaužijemo, se premika po prebavnem traktu, hranila pa se absorbirajo v tankem črevesu. Preostanek hrane, ki je neprebavljena ali delno prebavljena, pa potuje iz tankega črevesa v debelo črevo. Debelo črevo absorbira vodo iz teh odpadkov, kar ustvarja trdno snov, ki jo imenujemo blato. Hrana, ki se premika prepočasi skozi prebavni trakt, daje debelemu črevesu več časa za absorpcijo vode iz blata zaradi česar pride do zaprtja. Blato postane suho in trdo zaradi česar ga je v času opravljanja velike potrebe težje iztisniti.

Kaj povzroča zaprtje?

Glavni razlogi za zaprtje so življenjski slog, jemanje določenih zdravil, bolezni in nosečnost.

Pogosta vzroka za zaprtje zaradi življenjskega sloga sta uživanje hrane z nizko vsebnostjo vlaknin in nezadostno pitje tekočin (dehidracija). Zaprtje lahko povzroči tudi uživanje velikih količin mleka ali sira, stres in upiranje želji po odvajanju.

Na zaprtje vplivata tudi nezadostna fizična aktivnost in sprememba običajne rutine, kot so potovanja ali odhod v posteljo ob različnih urah. Velikokrat povzročimo zaprtje s hitrim življenjskim slogom, saj je zanj značilno neredno prehranjevanje in odvajanje.

Zaprtje je bolezen sodobne civilizacije. Prvinska ljudstva tega problema zaradi ustrezne prehrane in ritma življenja ne poznajo.

Zaprtje povzroča tudi jemanje določenih zdravil kot so na primer: narkotiki, protivnetna zdravila (na primer ibuprofen), antidepresivi, železo in zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.

Zaprtje pa je lahko tudi posledica bolezni kot so sladkorna bolezen, hiperkalcemija, rak debelega črevesa, nevrološke motnje in sindrom lenega črevesja.

Sindrom lenega črevesa se pojavi pri ljudeh, ki pogosto zadržujejo blato (ne gredo na potrebo, ko jim to telo sporoča). Danka je zaradi tega pogosto dlje časa polna, telo pa se na takšno stanje navadi in ne pošilja več signalov, da je potrebno odvajanje. V danki se tako nabere trdo in debelejše blato, ki ga je zaradi svoje trdote in debeline še težje izločiti (izločanje je lahko tudi boleče). To stanje privede do dodatnega strahu pred odvajanjem, kar povzroči še več zadrževanja in posledično pride do še večje zaprtosti.

Zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti ali po porodu so ženske bolj nagnjene k zaprtju. Poleg tega otrok v maternici stiska črevesje in upočasni prehod blata. Zaprtje je bolj pogosto tudi pri starejših ljudeh, ki so ponavadi manj aktivni, imajo počasnejši metabolizem in manjšo moč krčenja mišic vzdolž prebavnega trakta v primerjavi z mlajšimi.

Znaki zaprtja

Značilni simptomi, ki kažejo na zaprtje so:

• blato odvajate manj kot trikrat na teden
• vaše blato je suho, trdo in grudasto
• vaše blato je težko izločiti, vključuje tudi bolečino ob izločanju
• imate krče ali bolečine v trebuhu
• počutite se napihnjeno
• pri izločanju se vam zdi, da niste popolnoma izpraznili črevesja

Kako si pomagamo, ko smo zaprti?

Večino primerov blage do zmerne zaprtosti lahko zdravimo sami. Najprej je potrebna skrbna analiza prehrane, nato pa se začne z uvajanjem sprememb.

Najprej si lahko pomagate tako, da popijte dva do štiri dodatne kozarce vode na dan. Izogibajte se pijačam s kofeinom in alkoholom, saj lahko povzročijo dehidracijo.

V svojo prehrano dodajte več sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric in drugih živil z visoko vsebnostjo vlaknin. Osebe, ki imajo težave z zaprtjem, bi morale vsak dan zaužiti od 18 do 30 gramov vlaknin. Pomembno se je izogibati hrani z visoko vsebnostjo maščob, kot so meso, jajca in sir. Za lajšanje zaprtja pomaga uživanje sliv in otrobov. Vodite dnevnik svojega prehranjevanja in izpostavite živila, ki povzročajo zaprtje. Poskrbite tudi za redno gibanje in telovadbo.

Pomembne so tudi vaše navade med opravljanjem potrebe. Uporaba pručke – dvig nog med sedenjem ali pa izločanje čepe bo pospešilo in olajšalo vaše izločanje. Med opravljanjem potrebe ne posegajte po telefonu, časopisu ali drugih rekvizitih za krajšanje časa, saj vam bodo le ti čas sedenja na stranišču samo še podaljšali in preusmerili pozornost stran od vašega cilja. S tem se poveča verjetnost za pojav novih težav – na primer za hemoroide.

Pri zaprtosti si lahko pomagamo z zdravilnimi rastlinami, ki pospešujejo odvajanje blata. Pri blažjih težavah si pomagamo z rastlinami, ki pomagajo odvajati mehansko, kot so lan (vsebuje vlaknine in tvori sluz v prebavilih), jajčasti trpotec, indijski trpotec in namočeno posušeno sadje (na primer posušeni plodovi borovnic). Šipek naj bi nekoliko povečal gibljivost črevesja.

Lahko si pomagamo z rastlinami, ki imajo osmozno delovanje in tako v debelem črevesu zadržujejo več tekočine. Na tak način delujejo pripravki jesena in jerebike.

Najmočnejši učinek imajo rastline, ki vsebujejo antrakinone, saj ti povečujejo tako gibljivost črevesja kot volumen tekočine v debelem črevesu. Take rastline so krhlika, rabarbara in aloja.

Če nič od zgoraj naštetega ne pomaga, ali če imate hude bolečine, kri v blatu ali zaprtje, ki traja dlje kot tri tedne, obiščite zdravnika.

Prav tako je smiselno poiskati pomoč zdravnika ali farmacevta v primeru sindroma lenega črevesa, ki je opisan zgoraj. V tem primeru je potrebno zanko zadrževanja blata pretrgati. Blato je potrebno popolnoma izprazniti in poskrbeti, da se danka ponovno redno prazni.

Kako preprečiti zaprtje še preden se pojavi?

Poslužujte se vseh zgoraj opisanih metod, ki se jih uporablja tudi za zdravljenje zaprtja. Jejte kvalitetno in uravnoteženo prehrano z veliko vlakninami. Dobri viri vlaknin so sadje, zelenjava, stročnice ter polnozrnati kruh in žita.

Vnos vlaknin in tekočin je pomemben, saj pomaga debelemu črevesu odvajati blato. Večino vlaknin v sadju najdemo v lupini sadeža. Tudi otrobi so odličen vir vlaknin. Jejte kosmiče iz otrobov ali dodajte žitarice z otrobi drugim živilom, kot sta juha in jogurt. Popijte vsaj 2 litra vode na dan. Poskrbite za redno fizično aktivnost in telovadbo.

Viri