Z izrazom revma označujemo več kot 100 bolezenskih stanj, ki so povezana z bolečinami in motnjami v gibanju. Revmatične bolezni vključujejo bolezni, ki prizadenejo mišice, sklepe in kosti. So pogoste in imajo vpliv na zdravje velike populacije po vsem svetu.
Revma je bolezen, ki je lahko blaga in obvladljiva, lahko pa povzroči tudi težja stanja, ki vodijo do vnetnih revmatskih bolezni. Različne oblike revme povzročajo uničenje sklepov in organov, njihove posledice pa so hude bolečine, invalidnost, v nekaterih primerih celo smrt. Težave lahko trajajo zgolj kratek čas, saj se lahko določena stanja, predvsem zaradi zdravljenja, izboljšajo. Nekatere oblike bolezni pa lahko trajajo tudi celo življenje.
Znanih je več kot 100 vrst revmatskih obolenj. Tukaj bomo izpostavili le nekaj najbolj pogostih, ki so tudi najbolj raziskana. Vsem revmatskim obolenjem je skupno to, da prizadenejo mišice, sklepe in kosti. Največkrat povzročajo bolečine v sklepih in motnje gibanja.
Osteoartroza ali artroza se najpogosteje pojavi v rokah, bokih in kolenih. Pri artrozi začne hrustanec znotraj sklepa razpadati, osnova kosti pa se začne spreminjati. Razlog je lahko mehanski, genetski, presnovni ali travmatski. Te spremembe se običajno razvijajo počasi in se sčasoma poslabšajo. Artroza lahko povzroči bolečino, togost in oteklino. V nekaterih primerih povzroči tudi zmanjšano delovanje in invalidnost. Nekateri ljudje zaradi razvoja bolezni niso več sposobni opravljati vsakodnevnih opravil ali dela.
Revmatoidni artritis je dolgotrajna avto-imunska motnja, ki prizadene vezno tkivo celega telesa. Pokaže se predvsem v prizadetih sklepih. Običajno povzroči tople, otekle in boleče sklepe. Bolečina in togost se po počitku pogosto še poslabšata. Najpogosteje so prizadeti zapestje in roke. Bolezen lahko prizadene tudi druge dele telesa, vključno s kožo, očmi, pljuči, srcem, živci in krvjo. Pogosto se simptomi pojavljajo postopoma preko več tednov ali mesecev.
Fibromialgija je mišično-skeletni sindrom, za katerega je značilna kronična razširjena bolečina in povečan bolečinski odziv na pritisk, temperaturo, spremembo vremena in dotik. Drugi simptomi vključujejo utrujenost do stopnje, v kateri so prizadete običajne dejavnosti, pojavijo se težave s spanjem, nemir in kognitivne disfunkcije. Nekateri ljudje poročajo tudi o sindromu nemirnih nog, težavah s črevesjem ali mehurjem, mravljinčenju ter občutljivosti na hrup, svetlobo ali temperaturo. Bolniki s fibromialgijo pogosteje trpijo za depresijo, tesnobo in posttravmatsko stresno motnjo. Ponavadi se prične pojavljati v vratu ali v ramenih, kasneje pa se razprostre po celem telesu.
Protin ali putika je oblika vnetnega revmatskega obolenja, za katerega so značilni ponavljajoči se napadi rdečega, občutljivega, vročega in otečenega sklepa. Bolečina se običajno pojavi hitro in doseže največjo intenzivnost v manj kot 12 urah. V polovici primerov je prizadet sklep palca na nogi. Lahko povzroči tudi ledvične kamne ali poškodbe ledvic. Protin je posledica vztrajno povišane ravni sečne kisline v krvi. To se zgodi zaradi kombinacije prehrane, drugih zdravstvenih težav in genetskih dejavnikov. Pri visokih ravneh sečna kislina kristalizira, kristali pa se nato odlagajo v sklepe, kite in okoliška tkiva, kar povzroči napad protina. Protin se pogosteje pojavlja pri tistih, ki redno pijejo pivo, sladkane pijače, uživajo hrano z visoko vsebnostjo purinov (kot so jetra, školjke in sardoni), ali imajo prekomerno telesno težo. Diagnozo protina lahko potrdimo s prisotnostjo kristalov v sklepni tekočini ali v usedlini zunaj sklepa.
Znaki revmatskih obolenj so različni in so odvisni od vrste revmatskega obolenja. Najbolj tipični znaki revmatskih obolenj so hude bolečine v sklepih, mišicah in kosteh. Ostali simptomi so tudi otekli sklepi, rdeči sklepi, ki so toplejši na dotik, slabo gibljivi sklepi, neznačilne bolečine v mišicah, zvišana telesna temperatura, splošno slabo počutje, utrujenost, hujšanje, kožni izpuščaji, prekomerno izpadanje las, vnetje oči in občutek suhih ust in oči.
V primeru znakov revmatskih obolenj čim prej obiščite zdravnika, saj je pomembna čimprejšnja diagnoza in učinkovito zdravljenje. Vaš osebni zdravnik bo precenil ali vas je potrebno napotiti k revmatologu. Revmatolog je zdravnik, ki se ukvarja z zdravljenjem kosti, sklepov in obsklepnih struktur.
Revmatolog bo izvedel diagnozo in po potrebi odredil zdravljenje. Nekatere revmatične bolezni je možno ugotoviti s pregledom sklepov. Pri večini primerov je potrebno opraviti obsežnejšo laboratorijsko preiskavo. Po potrebi vas revmatolog napoti tudi na rentgen kosti in sklepov ali na ultrazvok mehkih tkiv.
Revmatološke težave največkrat najuspešnejše zdravi cela vrsta ukrepov, ki so naravnani na posameznega bolnika. Ukrepi so odvisni od vrste revmatskega obolenja. Tudi za težja revmatična obolenja imamo danes učinkovita zdravila.
Pri terapiji revme je v prvi meri potrebno zdravljenje vnetja. Proces vnetja pri težkih primerih se v medicini zavira s kortizoni. Kot učinkovine v mazilih se velikokrat pojavljata učinkovini kot sta diklofenak in ibuprofen.
Vse pogosteje pa se tako v zdravniški praksi kot tudi pri samopomoči uporablja učinkovine iz zdravilnih rastlin. Uporablja se predvsem rastline, ki delujejo protivnetno (antipiretično) in protibolečinsko (analgetično). Za nekatere je bilo dokazano, da so enako učinkovite kot kortizoni ali ibuprofen.
Na splošno so se kot učinkoviti, predvsem zaradi protivnetnih in protibolečinskih učinkov, pokazali arnika, velika in mala kopriva, lučnik, materina dušica, regrat in šipek.
V nadaljevanju si bomo pogledali katere rastline so se izkazale kot posebej učinkovite za lajšanje različnih revmatskih obolenj.
Pri bolečinah hrbta, ki nastopijo zaradi revmatskih obolenj, so se kot učinkovita izkazala številna zdravila rastlinskega izvora, ki lajšajo mišično-skeletne bolečine. Najbolj raziskana rastlina je vražji krempelj, ki deluje protivnetno in protibolečinsko. Učinkovitost vražjega kremplja pri lajšanju bolečin hrbta so pokazale štiri različne študije. Raziskave so pokazale, da je učinkovit dnevni odmerek harpagozida (glavne učinkovine v vražjem kremplju) 100 mg.
Druga zdravila rastlinskega izvora, ki so pokazala obetavnost v nedavnih kliničnih študijah, vključujejo izvlečke vrbovega lubja in kreme iz kapsicina (pekoča učinkovina čilija). Vrbovo lubje vsebuje salicin, ki ima protibolečinske in protivnetne učinke. Kapsicin deluje kot protidražilno sredstvo, ki lajša bolečine.
Za lajšanje osteoartroze so raziskave pokazale učinkovitost uporabe praška vražjega kremplja, ki vsebuje 60 mg harpagozida – pri zdravljenju artroze kolena, kolka in hrbtenice.
Ingver vsebuje široko paleto farmakološko aktivnih sestavin, za katere je bilo dokazano, da imajo protivnetno delovanje. Raziskave kažejo predvsem na to, da ingver lajša bolečine pri osteoporozi, vendar naj kratkoročno ne bi bilo razlike med ingverjem in ibuprofenom. Raziskave so pokazale tudi učinkovitost uživanja prahu semen in lupine šipka na osteoartrozo na kolkih in kolenu. Predvsem naj bi pomembno vlogo odigrali njegovi protivnetni učinki.
Nekaj raziskav je bilo narejenih tudi o učinkih rastlin za lajšanje revmatoidnega artritisa. Kot učinkoviti so se izkazali pripravki iz kanabisa. Kanabis ima namreč protibolečinske učinke in pripomore k boljšemu spanju. Učinkovit pri zmanjševanju bolečine v sklepih se je izkazal tudi pripravek iz mačjega kremplja.
Za lajšanje revmatoidnega artritisa so se kot učinkoviti pokazali šipek, ekstrakt borovega lubja, česen in različne mešanice iz kitajske medicine.
Za lajšanje fibromialgije so peroralni antociani in kapsaicin za lokalno uporabo pokazali izboljšanje motenj spanja in občutljivosti, ne pa tudi pri drugih končnih točkah, kot je bolečina. Pregledna študija zaključi, da “ni dovolj dokazov” za katero koli zdravilo rastlinskega izvora za namen zdravljenja fibromialgije. Številne študije so premalo zanesljive, slabo nadzorovane ali pa so njihovi zaključki in postopki slabo opisani.
