Nabiranje divjih rastlin je lahko del vsakodnevnih sprehodov v naravo. Čisto mimogrede in že je pripravljena čajna mešanica za sproti. A vseh rastlin ne gre mešati skupaj, potrebno je upoštevati njihove biokemijske zakonitosti.
Sama za čaj včasih uporabljam nenavadne rastline. Ste že poskusili čaj iz listov gorčice ali pa divje rukole? Ali pa drugih križnic, ki »naredijo križ čez težave«. Pa peteršiljev čaj, zna biti za nekatere pravo odkritje. Ker peteršilj vsebuje kar 3-krat več oksalne kisline kot špinača, tak čaj sicer ni primeren za vsak dan in ni primeren za posameznike, ki so občutljivi na oksalate.
Narava ponuja neštete rastline, ki so okusne tudi za čaj. Eden mojih najljubših čajev pa je gotovo tisti, ki ima ravno pravo ozadja, ki ga naredi oslad. Ponavadi uporabljam brestovolistni ali močvirski oslad, kot mu tudi pravimo. Enakovredno uporaben za čaj bi bil tudi travniški ali navadni oslad, a ta ni tako pogost v mojem lokalnem okolju, pa tudi cveti bistveno krajše obdobje kot močvirski oslad. Zdravilne lastnosti oslada izkoristimo z uporabo njegovih cvetov, listov ali korenike. Deluje protibolečinsko, priporočljiv je za revmatike in prospešuje presnovo v telesu.
Oslad si vedno naberem na zalogo. Uporabim njegove liste in cvetove. Največkrat ga naberem kar sproti, ko grem na sprehod, ga doma v kuhinji odložim na keramični krožnik ene naših vrhunskih oblikovalk, kjer se sam posuši, nato pa ga po potrebi skuham v čaj. Posušeni oslad shranim skupaj z drugimi rastlinami, ki so prav na isti način priromale v naš dom. Čajno mešanico, ki je nastala bolj po naključju, vzamem za najboljšo izbiro. Na ta način se skupaj znajdejo rastline poleg oslada na primer še zlata rozga, kopriva, trpotec, meta …
Ko suha zelišča vidim na tistem keramičnem krožniku, ne izgledajo prav nič naključno prinešena in prav nič nepospravljena. Še preden pa jih prah napraši, pa so že v platneni vrečki, kjer čakajo na jesen ali zimo ali poletje za pripravo ledenega čaja.
Ker pa so zelišča naključno prinešena, še ne pomeni, da gredo vse rastline lahko v čaj. Zeliščarji in nabiralci smo skrbni do svojih kombinacij. Neprimerno se nam zdi, da bi skupaj dali rastline, ki imajo nasprotujoče si delovanje. Tak primer sta na primer ginko in šentjanževka. Še več pa je rastlin, ki ne le reagirajo med seboj, ampak reagirajo z zdravili in spremenijo njihovo delovanje. Eden izmed najbolj poznanih v svetu rastlin je gotovo »efekt grenivke«. Ta je posledica spojin imenovanih furanokumarini, ki reagirajo z nekaterimi zdravili za srčno-žilna obolenja ali kortikosteroidi. Poleg grenivke te spojine vsebujejo še nekateri drugi citrusi, od zelenjave zelena, med divjimi rastlinami pa je tak navadni dežen. Še več o takih in drugačnih biokemijskih zakonitostih zeliščarstva najdete v moji nabiralniško-kuharsko knjigi Narava vedno zmaga.
Torej priprava mešanic za čaj, četudi naključnih, zahteva nekaj znanja in izkušenj. Zeliščarji prav tako dobro vemo, da neka rastlina, ki pomaga nekomu, pri drugem ne bo povzročila niti približno podobne reakcije in ne bo vodila k izboljšanju neke težave. Zato vedno zaupamo v delček sebe, ki še ohranja naravne modrosti.
Čaj pripravimo kot poparek, ki naj stoji 5 minut. Sladimo ga z medom ali vanj stisnemo limono. Sama pa mu pogosto dodam še riževo ali mandljevo mleko, saj se mi aroma oslada nenavadno dopade v družbi rastlinskega mleka.
Avtorica prispevka in slik: dr. Katja Rebolj | www.katjarebolj.com
To spletno stran sva za vas ustvarila Ana in Primož. Začeti dan s polno skodelico čaja ob spominjanju na topel poletni dan in na pot do tistega hriba, kjer se je na daleč vonjala materina dušica. Združiti veselje do pohajkovanja in nabiralništva ter priti domov utrujenih nog, s polno platneno vrečko zelišč. Bolj kot spoznavava svet zdravilnih rastlin, bolj sva navdušena nad njihovo uporabnostjo in večjo skrb čutiva do ohranjanja narave in njenih danosti.
Če želiš bit obveščen o novostih na strani in izvedeti še kaj več, nama sledi na Facebooku in Instagramu.
